Predsednik Državne volilne komisije (DVK) Anton Gašper Frantar je tako na seji opozoril, da so volilni odbori za evropske volitve sestavljeni glede na zastopanost strank v Evropskem parlamentu, medtem ko bi za referendum morali biti sestavljeni glede na zastopanost političnih strank v DZ-ju.

Če bi pustili, da volilni odbori, ki so bili sestavljeni za evropske volitve, opravljajo tudi dela za referendum, potem bi lahko tiste stranke, ki niso zastopane v Evropskem parlamentu, so pa v DZ-ju (PS, SLS in DL), izpodbijale njihovo sestavo. Po njegovem mnenju je treba pretehtati, ali to predstavlja nevarnost za samo veljavnost referenduma. Z isto dilemo bi se po njegovih besedah soočili tudi, če bi bi referendum potekal sočasno z lokalnimi volitvami.

Dvoje glasovanj cenejše le, če bo takreferendum zakonit
Prepričan je, da argument za skupne volilne odbore - da so poceni -, ni sprejemljiv, saj to ni v celoti zakonito. S skupnimi odbori bi sicer resda lahko prihranili dva milijona evrov, a če bi referendum zaradi tega padel, bi se stvar podražila na 3,5 milijona evrov, še opozarja Frantar.

Vprašanje datuma referenduma bo na dnevnem redu seje ustavnega sodišča znova v četrtek, DVK pa bo o tej dilemi odločal še enkrat, ko bo znana odločitev sodišča.

Če bi ustavno sodišče odločilo, da je odlok za izvedbo referenduma na 4. maj ustaven, pa je vprašanje zmožnosti izvedbe referendumskih opravil. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi zahteva, da dan glasovanja ne sme biti manj kot 30 dni oddaljen od dneva razpisa referenduma, z odločitvijo ustavnega sodišča o zadržanju izvrševanja odloka pa so se referendumska opravila zaustavila.

Sicer pa je DVK že prejela nekatere zahteve volilnih upravičencev za glasovanje v tujini. Če se bo datum referenduma spremenil, potem bo treba ljudi o tem obvestiti ter jih povprašati, ali zahteva za glasovanje v tujini velja tudi za nov datum.

DZ še ni potrdil sprememb referendumske zakonodaje
Sicer pa je Frantar opozoril tudi, da DZ še ni sprejel sprememb zakona o referendumu, s katerimi bi tudi v zakon prenesli spremenjene ustavne določbe glede veljavnosti referenduma. Te so uvedle zavrnitveni referendum, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. A kot pravi Frantar, to ni vprašanje za DVK, pač pa za DZ in ustavno sodišče. Zakon mora DZ sprejeti v letu po spremembi ustave, torej do 24. maja.

Evropske volitve: kandidatur še ni
Direktor službe DVK-ja Dušan Vučko je danes predstavil tudi aktivnosti komisije pred evropskimi volitvami. Pred tednom dni so poslali prvi sveženj gradiv v tujino. Pričakuje, da bodo do petka poslali še preostala gradiva v tujino. Pojasnil je še, da ni bila vložena še nobena kandidatura. Rok za oddajo kandidatnih list se sicer izteče 25. aprila.

Že pred sejo je Vučko dejal, da zdaj ni več mogoče, da bi referendum potekal 4. maja, kot predvideva zadržani odlok, tudi ne v primeru, da bi ustavno sodišče odločilo, da je odlok ustaven. Še vedno pa je mogoče referendum izvesti 25. maja hkrati z evropskimi volitvami. Referendum je sicer lahko tudi pozneje, meni Vučko.