Vlada bo v torek in sredo po letu in pol znova obiskala Maribor in občine Zgornjega Podravja. Regija s središčem v Mariboru, ki jo je gospodarska kriza močno udarila, šteje okoli 237.000 prebivalcev.

Marca lani brezposelnost večja
Konec aprila je bilo na območju mariborske službe za zaposlovanje registriranih 15.559 brezposelnih, kar je za 6,9 odstotka manj kot aprila lani. V primerjavi z marcem je registrirana brezposelnost upadla za dobra dva odstotka. Po podatkih Statističnega urada RS-ja je bilo marca na tem območju 89.100 delovno aktivnih prebivalcev, kar je za 3,2 odstotka manj kot marca lani.

Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, je pojasnila, da so gospodarske družbe v celotni podravski regiji ustvarile za dobrih osem milijard evrov prihodkov in le nekaj manj odhodkov. V nasprotju z negativnim gibanjem zadnjih let je neto finančni izid poslovanja družb prvič po letu 2008 pozitiven, saj so družbe skupaj ustvarile 49,3 milijona evrov čistega dobička.

Pozitiven rezultat poslovanja posledica stečajev
Na mariborski izpostavi Ajpesa ugotavljajo, da je pozitiven rezultat poslovanja predvsem posledica dejstva, da so se lani začeli stečajni postopki v mnogih družbah, ki so še leto prej poslovale z izgubo.

Sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Podravje Gregor Cerar je ob tem poudaril, da se je skoraj tretjina vseh lanskih stečajev v državi zgodila v podravski regiji. Propadla je večina gradbenih podjetij, CPM, MTB, Konstruktor, brez dela so ostali delavci Tovarne vozil Maribor in Karoserij, začel pa se je tudi stečaj Almonta. S tem pa krize še ni konec, saj se težave pojavljajo tudi drugod.

"Odpušča se v vseh bankah in še kje. To so zgodbe, ki jih beremo in slišimo dnevno. Prodajajo se slovenska podjetja, kaj se bo zgodilo z njimi, ko bo lastnik tujec, lahko samo ugibamo. Alarmanten podatek je, da imamo že skoraj 20-odstotno brezposelnost, zato bi bilo zelo dobro videti, da bi se začela tudi v Podravju ustvarjati nova delovna mesta," meni Cerar, ki se ob tem boji, da se lahko stanje še poslabša.

Kakšna bo usoda šestih razvojnih projektov?
Mariborčani pa še vedno niso dobili odgovorov, kakšna usoda čaka nekatere od šestih večjih razvojnih projektov, ki jih je oblikovala Janševa vlada že v svojem prejšnjem mandatu. Če ne bo nepredvidenih težav, bosta kmalu uresničena vsaj nova medicinska fakulteta in razvoj onkološkega inštituta, medtem ko je projekt logističnega centra Oreh očitno pozabljen, aktivnosti okoli črpalne hidroelektrarne Kozjak pa počasne.

Največji polom v zvezi z omenjenimi projekti sta doživela zimska univerzijada, ki se ji je Maribor odpovedal leto dni pred izvedbo, ter izvedba infrastrukturnih projektov, povezanih z Evropsko prestolnico kulture, ki jo mesto gosti letos.

Kangler pričakuje, da bodo z vlado našli skupni jezik
Mariborski župan Franc Kangler, ki krivde na strani občine ne vidi, od vlade pričakuje, da bodo našli skupni jezik glede omenjenih investicij v kulturo, na področju gospodarstva pa želi predsednika vlade seznaniti s tem, da se poskuša ohraniti vsaj tisto, kar v mestu še obstaja. Pri tem je izpostavil predvsem aktualne težave Mariborske livarne Maribor.

Vlado namerava župan znova opozoriti tudi na usodo mariborskega letališča, napovedal pa je tudi pobudo za ustanovitev hidroholdinga okoli Dravskih elektrarn Maribor, ki jih zdaj izčrpavajo projekti, kakršen je Teš 6. Denar, ki bi se moral vlagati v tukajšnje okolje, v nove hidroelektrarne na Muri ali črpalno hidroelektrarno Kozjak, gre zdaj v povsem druge kanale, je prepričan Kangler.