"Kofi Annan je naletel na vladni strani na prazno taborišče, begunci so pobegnili v strahu, da jih bodo po odhodu zasliševali, kaj so mu povedali. Vsi za Powelom in drugimi so videli samo aranžirane predstave, ki naj bi jih prepričale, da sudanska vlada skrbi za begunce na svoji strani ...", je zapisal Križnar, ki upa, da bo Drnovšek med obiskom spoznal pravi obraz Darfurja.

"V našem taborišču Kariari, ki od vseh taborišč na čadski strani leži najbližje sudanski meji in je hkrati najbolj izolirano, sem srečal farawiyjske učitelje, župana, lokalne zdravilce, nekaj tisoč otrok, žena in starcev. Ni ga junaka, ki ne bi bil ganjen, ko govorijo o mitraljiranju iz helikopterjev, o norcih na konjih in kamelah, o ignoranci čadskih oblasti in skozi nos govorečih domačinov.

Pomanjkanje knjig
Najbolj pa je Križnarja prizadelo dejstvo, "da v šolah v taborišču otroci nimajo knjig. Celo taborišče (s 35.000 begunci) premore 300 knjig, učiteljev pa je več kot 300." Norveška humanitarna organizacija je pred nekaj meseci proti taborišču napotila ves tovornjak knjig, ki pa je izginil.

Križnar zato prosi Drnovška, da se zavzame za to, da bodo otroci dobili knjige. Sporoča mu, da mu bo obisk z begunci vlil moči in dal inspiracijo za nadaljnje delo: "Priti sem in se srečati z resničnimi srci, dušami, pametmi in telesi je veliko bolj stimulirajoče kot brati številke in imena v časopisnih poročilih."

Težave z organizacijami
Iz pisma je tudi razvidno, v kako težkih pogojih deluje Križnar. Spoprijateljil se je z "domačini", težave pa ima z organizacijami, kot je UNHCR, ki ga ne sprejemajo kot človeka, ker živi z "begunci, s katerimi se menda ne bi smel mešati in bivati, ampak jim pomagati samo na daleč, skozi šipo."

V Sloveniji medtem na pobudo predsednika Janeza Drnovška poteka akcija Svet za Darfur, v kateri so združene humanitarne organizacije Rdeči križ Slovenije, Slovenska karitas, Unicef Slovenija in Ustanova, ki so zbrale že več kot 131 milijonov tolarjev, od načrtovanih 200, ki naj bi jih zbrale do konca maja.