Inštitut Jožeta Pučnika je v sodelovanju s Centrom za evropske študije iz Bruslja pripravil okroglo mizo z naslovom Mediji v prelomnem obdobju, na kateri so sodelovali dekanja Fakultete za medije Mateja Rek, nemški novinar Dirk Förger, predsednik Združenja novinarjev in publicistov Igor Kršinar in publicist Bernard Nežmah.

Rekova: Mediji igrajo aktivno vlogo pri spremembah
Rekova je uvodoma poudarila, da mediji igrajo aktivno vlogo pri diskontinuiranih spremembah, ki se dogajajo v družbi, hkrati pa so tudi odraz družbe, v kateri bivajo. Tukaj po njenih besedah naletimo na vprašanje avtonomnosti medijev, ki po njenem ni absolutna, temveč je odraz trenutnega časa. Kot pravi, se je zato smiselno vprašati, kakšen je ta čas in prostor, v katerem bivamo.

Izpostavila je, da mediji preko vsebin, ki nam jih ponujajo, konstruirajo našo realnost, saj po njenem večji del vednosti o svetu ljudje dobimo na posreden način iz medijev, ne pa s fizičnim kontaktom z drugimi osebami. "Mediji so postali avtoriteta konstruiranja realnosti. Dobivajo ključen pomen pri njenem dojemanju," je zatrdila.

Förger: Objektivnost v novinarstvu ne obstaja
Förger je povedal, da se je kakovost novinarstva na Balkanu v 90-ih letih izboljšala, nato pa je zopet nekoliko upadla, v Nemčiji pa je po njegovih besedah kakovost novinarstva konstantno v upadanju, le da tega na zunaj ni videti. Še posebej je opozoril na to, da nemški javni programi niso dovolj oddaljeni od politike. Kot pravi, so namreč v t. i. medijskih svetih, ki nadzorujejo javne medije, angažirani ljudje, ki so politično aktivni.

Opozoril je tudi na vse manjše zanimanje javnosti za politiko in znanost ter postavljanje kritičnih vprašanj v medijih in na vse več "infotaimenta". Kot je še dejal, objektivnost v novinarstvu skorajda ne obstaja, saj so novinarji del družbe, zato ne morejo biti absolutno objektivni, lahko pa seveda spoštujejo novinarska pravila.

Kršinar: Novinar ima pravico do lastnega vrednotnega sistema
Kršinar je poudaril, da je svoboda novinarstva temelj demokratične družbe, vendar se ob tem po njegovih besedah zastavlja vprašanje, ali imajo v Sloveniji vsi mediji enake možnosti za izhajanje, ali imajo vse družbene skupine, tudi stranke, enake možnosti obveščanja javnosti in ali imajo vsi novinarji enake pogoje za delo.

Prepričan je, da ima vsak novinar pravico do lastnega vrednotnega sistema in prepričanja, "vendar imajo nekateri občutek, da prav to velikokrat predstavlja oviro za marsikaterega novinarja, katerega prepričanje se razlikuje od uredniške politike medija, za katerega ustvarja". Kot pravi, se nekateri novinari spoprijemajo s težavami tudi v javnih zavodih, kot je RTV Slovenija.

Kršinar: Peticija 571 usmerjena proti drugače mislečim novinarjem
Izpostavil je tudi pomanjkanje politične raznolikosti v slovenskem medijskem prostoru, saj v Sloveniji nimamo konservativnega dnevnika, večina dnevnih časopisov pa je idejno bližje levosredinskim strankam, zato jih ni mogoče opredeljevati za nevtralne.

Poudaril je, da je šlo pri ustanovitvi preiskovalne komisije DZ-ja za obračunavanje politikov z novinarji, pritiske pa naj bi s tožbami izvajal tudi Zoran Janković. Kot primer vpletanja politikike v medije je omenil tudi ukinitev oddaje Trenja na POP TV-ju po izbruhu afere Ultra. Opozoril je še, da je peticija 571 novinarjev zoper cenzuro in pritiske iz časa Janševe vlade pravzaprav usmerjena proti drugače mislečim novinarjem, zato so ustanovili svoje novinarsko združenje.

Nežmah: Soočanja s travmatično realnostjo postaja tabu novinarstva
"Izbira novic je v največji meri podvržena kriteriju zabavnega presenečenja, distančnega opazovanja vojn in tragedij, ki se daleč stran dogajajo na drugem koncu sveta, ali pa kvečjemu kritičnih besed na račun posameznih politikov in strank, kar že spada v folkloro politične drže. Soočanja s travmatično realnostjo postaja tabu novinarstva. Nevidni pritisk vladajočih idej je v nekaterih temah veliko večji od pritiskov medijskih lastnikov in politikov," pa je izpostavil Nežmah.