Trend izkoriščanja delavcev, ki je bil prisoten v času gospodarske krize, se je zdaj še povečal in prevalil v drugo smer – smer zelo hitrega odpuščanja, je na novinarski konferenci opozoril Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Kot je pojasnil, delodajalci delavce odpuščajo tudi prek SMS-sporočil, "žal pa gredo takšni primeri zelo hitro čez evidence zavoda za zdravstveno zavarovanje".

Nekateri delodajalci pa že izkoriščajo subvencijo za čakanje na domu – delavci dobivajo 80-odstotno nadomestilo plače, v resnici pa delajo normalno. "Imamo primere, ko delodajalec po eni strani od države "prosjači" denar za sofinanciranje nadomestila v času čakaja na delo, po drugi strani pa delavec, ki je uradno na čakanju, dela in dobi 80 odstotkov nižjo plačo, delodajalec pa dobi od države celo nadomestilo in gospodarstvo gre naprej ..." je Lukić pojasnil za Televizijo Slovenija.

V času epidemije novega koronavirusa so se sicer v svetovalnici srečali s številnimi primeri "banalnega in amaterskega" odpuščanja. "Zelo veliko je groženj delodajalcev delavcem, naj čim prej podpišejo neki papir. Žal se dogajajo tudi odjavljanja socialnih zavarovanj za nekaj tednov za nazaj, ko delavec za to izve naknadno," je na tiskovni konferenci še povedal Lukić.

"Evidentno nezakonita odpuščanja pod krinko koronakrize"

V Poročilih ob petih na TV Slovenija pa je dodatno pojasnil še, da se "pod krinko koronakrize povečuje število evidentno nezakonitih odpuščanj" – delavci tako odpoved dobijo kar prek družbenih omrežij ali pa jim delodajalec papirje pusti v nabiralniku na domačem naslovu, čeprav ve, da jih delavec zaradi karantene ne more prevzeti, kar je potem razlog za krivdno odpoved, delodajalci lažejo, da mora delavec podpisati soglasje, da bo lahko šel na zavod za zaposlovanje, v resnici pa podpiše sporazumno odpoved, ali pa celo ponaredijo njihove podpise za odpoved, je naštel primere kršenja delavske zakonodaje.

Pojasnil je še, da se takšne kršitve dogajajo tako rekoč v vseh panogah, sploh pa v dejavnostih gostinstva, gradbeništva, predelovalne in kovinske industrije, v čistilnih servisih, torej tam, kjer so takšne kršitve opažali že prej, zdaj pa se izkoriščanje stopnjuje, opozarja.

Odpuščanju bo sledila "epidemija tožb"

Meni, da delovno inšpekcijo čaka več valov pritožb, in napoveduje, da se bo na sodišča v zelo hitrem času usula cela "epidemija tožb". "V tem trenutku se dogaja verižna reakcija kršenja pravic delavcev," je poudaril. "Ko želi delavec uveljavljati svoje pravice, se začne zatikati. Administracija je žal na strani slabega delodajalca," je dejal in pojasnil, da želijo v svetovalnici delavcem pomagati prek projekta Naprej. "Intenzivnost pojavljanja primerov delovnega izkoriščanja nam daje jasno vedeti, da je potreba po ustreznem informiranju, zagovorništvu in svetovanju še vedno zelo velika," je izpostavil.

S projektom Naprej do večje ozaveščenosti delavcev

Projekt Naprej je namenjen prav temu – z njim namreč želijo dvigniti ozaveščenost potencialnih žrtev delovnega izkoriščanja in prisilnega dela o nevarnostih trgovine z ljudmi in o morebitni prepletenosti delovnega izkoriščanja s trgovino z ljudmi z namenom prisilnega dela. "Ko informiraš posameznika, je izjemno pomembno, da ta informacija ne obstane," je ob tem poudaril Lukić. Po njegovih besedah je pomembno delavce tudi opolnomočiti. "Izredno pomembno je, da se delavec informira in se s to informacijo sooči z delodajalcem. Da se ne prestraši te informacije in z njo nadaljuje po ustrezni pravni poti," je dodal.

Skupna vrednost projekta je nekaj več kot 6000 evrov, pri čemer ga vladni urad za komuniciranje sofinancira v vrednosti 4900 evrov.