Nemška vojska je oktobra 1943 zasedla Istro ter na njenih obalah in v zaledju zgradila obrambni zid, da bi se zoperstavila morebitni zavezniški invaziji. V bojih v okolici Kučibrega na začetku novembra 1944 so Nemci zadali velike izgube hrvaškim, italijanskim in slovenskim partizanom, ki so se tedaj zadrževali na tistem območju. Skupno je padlo več kot 120 borcev. Največ žrtev je pokopanih na pokopališču v Hrvojih, v Kučibregu pa so jim postavili spomenik.

Na tradicionalni slovesnosti ob 75-letnici bojev, ki jo skupaj prirejajo organizacije in občine treh sosednjih držav, je slavnostni govornik nekdanji predsednik RS Milan Kučan. O sporočilu legendarne bitke pri Kučibregu je dejal: "Sporoča nam, da boj za svobodo ne pozna nacionalnih omejitev. Pravi humanist, pravi borec za svobodo jo želi tako zase kot za vse človeštvo. Želje po svobodi ni mogoče zamejiti na enega samega človeka, eno skupino ali en sam narod. To so dokazovali tudi borci tukaj na strminah Kučibrega, kjer so se skupaj borili Slovenci, Hrvati in Italijani."

Bitka pri Kućibregu med 3. in 4. novembrom je dokaz, da v boju proti nacizmu ni bilo narodnostnega konflikta, poudarja predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenija Marjan Križman: "Za nas je ta bitka pomembna, kajti pri Kučibregu so se skupaj borili slovenski, hrvaški in italijanski partizani. Spomnimo se, da se je malo prej v Istri dogajala požigalska čistka. Za Hitlerja in njegove generale je bil povod preprost: treba je bilo očistiti zaledje Istre v primeru, da se bodo zavezniki izkrcali. Danes gradimo vrednote med narodi, na območju, kjer je prebivalstvo mešano. Takrat je bil samoumeven upor, ne glede na nacionalnost. Danes pa je za nas samoumevno, da je dobrodošel vsakdo, ki, ne glede na nacionalnost, gradi mir, gradi mostove. Saj tako nadaljuje tiste vrednote borcev, ki so se z ramo ob rami borili proti največjemu zlu prejšnjega stoletja."

Kritika slovenske in hrvaške strani

Je res mogoče sodelovati samo v vojnih in zaostrenih razmerah, v miru in varnih razmerah pa je to oteženo ali celo nemogoče, se je vprašal slavnostni govornik Kučan in nesodelovanje primerjal z aktualnimi odnosi med Slovenijo in Hrvaško.

"Je res odrekati pravico do nekaj milj morja in odpovedati se avtoriteti mednarodnega razsojanja pomembnejše od priložnosti, da v skupni odgovornosti s svojimi predlogi in skupnimi nastopi državi prispevata k reševanju življenjskih vprašanj EU-ja? Na primer s skupnimi predlogi za varovanje Jadrana, za varovanje narave in planeta, pa za vprašanja migrantov, prav tako za prometne, energetske in sploh infrastrukturne povezave, za širitev integracije na Balkan. Ne nazadnje tudi za sooblikovanje konceptualnih rešitev za vprašanja prihodnosti in delovanja Evropke unije, za varovanje njenih vrednot, miru in sodelovanja, torej tudi za skupen spopad s poskusi oživljanja fašizma, ki ogroža same temelje zveze evropskih držav."

Poziv k špansko-katalonskemu dialogu

Kučan je nadaljeval, da smo v današnji čas prenesli tudi sporočilo o univerzalnosti boja za svobodo, za človekove pravice in dostojanstvo človeka.

"Eno od torišč tega boja je zdaj dogajanje v Kataloniji, ki zahteva našo človeško solidarnost. Katalonsko-španski odnosi so v resni politični krizi. Pred tem si ni mogoče zapirati oči. V marsičem so v podobni krizi, kakršna je nekdaj obremenjevala odnose med Beogradom na eni ter Ljubljano in Zagrebom na drugi strani. Tudi mi nosimo odgovornost, da se odnosi med Madridom in Barcelono ne bi končali na tragičen način, tako kot so se končali po razpadu nekdanje jugoslovanske države. Zato ne moremo molčati. Moramo povedati, da je danes v kateri koli državi Evrope nedopustno imeti politične zapornike. Ne moremo molčati, kajti molk bi pomenil prevzeti odgovornost za usodo nedavno obsojenih katalonskih voditeljev, pa tudi za usodo evropskih vrednot. Moramo protestirati. Moramo podpreti prizadevanja, da se ljudem v Kataloniji dovoli izrekanje o njihovi prihodnosti in da se na verodostojnih rezultatih referenduma potem vzpostavi dialog o prihodnosti. Ne gre za podporo odcepitvi Katalonije, gre za pravico demokratičnega izrekanja. Prepričan sem, da je to naša današnja skupna želja in tudi naše skupno sporočilo."

Program so oblikovali pevci in pevke Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, Pevski zbor z Buj, Umaga in Novigrada, Pihalna godba z Buj, učenci osnovnih šol z recitacijami iz Slovenije in Hrvaške. Slovesnosti se je udeležil veleposlanik RS na Hrvaškem Vojislav Šuc.