V pogovoru za TV Slovenija o povolilnem dogajanju v Sloveniji 21 let po razglasitvi izida plebiscita za samostojno državo z Vlasto Jeseničnik je prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan dejal, da se bodo pravi koalicijski pogovori začeli šele takrat, ko bo predsednik države Danilo Türk predlagal mandatarja.

Gospod Kučan, v petek smo praznovali 20. obletnico sprejetja ustave, danes praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Kje vidite največje razlike med Slovenijo pred 20 leti in Slovenijo danes?
No, komaj so mogoče primerjave, mislim, da je toliko razlik. Takrat je bila naša pozornost usmerjena k reševanju jugoslovanske krize, ki je bila razmeroma lokalna, čeprav je skrbela tudi širšo Evropo. Z enim očesom smo gledali na razplet, ki je napovedal konec bipolarne delitve Evrope. Danes pa je kriza globalna, smo del te krize, tudi recesije, s katero se ukvarja v glavnem Evropa.

Je pa seveda nekaj, kar je bistveno drugače, to da imamo svojo državo. O tem smo takrat šele razmišljali, zdaj jo imamo, že 20 let živimo z njo in ne moremo na nikogar več prelagati odgovornosti za to, kar se z nami dogaja. In še ena stvar je skupna takratnim in sedanjim razmeram, to je zelo velika odgovornost politike, da razpoloženja in pričakovanj ljudi ne razočara in da vrne zaupanje, ki je pred tako velikimi posegi v naše vsakdanje življenje nujno potrebno. Je bila potrebna takrat in je potrebna tudi danes. Kar je skupno takratnemu in sedanjemu času, je torej velika odgovornost, ki je naložena politiki.

V časih osamosvajanja je bilo veliko težkih trenutkov, kdaj je bilo najtežje?
Dva trenutka sta nekako v mojem spominu zapisana kot najtežja. Prvi je povezan s plebiscitom, se pravi z dnevom, ki se ga danes spominjamo. Takrat je bilo treba dosegati enotnost slovenske politike, ki bi izražala veliko enotnost, ki je bila že v narodu, ki je bila že pri ljudeh. Ljudje so takrat bili zelo enotni v svojem sklepanju, da je treba rešitev iz krize iskati zunaj Jugoslavije. Že takrat se je pokazala velika arogantnost političnih strank, ki nekako niso zaupale v to razpoloženje ljudi. To se je najbolj pokazalo v razpravi o zakonu o plebiscitu, ki je v prvi inačici zahteval minimalno verodostojnost plebiscita. Sam sem bil med tistimi, ki so mislili, da je potrebna zelo visoka stopnja verodostojnosti, ker nam bo to pozneje olajšalo pot do mednarodnega priznanja.

Enotnost, o kateri se danes govori, ni nastajala kar sama po sebi, saj se je bilo treba potruditi, da ne bi bilo videti, da je en del politike izsilil državo zoper voljo drugega, kar bi bilo v nasprotju z voljo ljudi in tudi izraz nezaupanja do razpoloženja ljudi. Ta enotnost se je takrat dosegla tudi s tem. Mislim, da ima za to največje zasluge Spomenka Hribar, ki je predlagala in tudi izpeljala dogovor političnih strank, da si nobena ne bo lastila zaslug za izid plebiscita in tudi nobena na drugo prelagala odgovornost v primeru neuspeha. No, žal to ni trajalo dolgo, in kmalu po vojni junija 1991 se je ta enotnost skrhala.

Veliko sva govorila o tej enotnosti. Predsednik SDS-a Janez Janša je v televizijski oddaji Pogledi Slovenije pred kratkim dejal, da smo v skupno dobro leta 1991 sodelovali tudi z Milanom Kučanom, čeprav me je dal dve leti prej zapreti. Kako bi lahko ohranili oz. povrnili to enotnost slovenskega naroda?
No, najprej o tej izjavi. Tisti, ki je te besede izrekel, sam najbolje ve, da to ni res. Takrat je proces vodila Jugoslovanska armada, mi, takratno politično vodstvo, smo bili v zelo hudem političnem konfliktu z Jugoslovansko armado in delom političnega vodstva, spor, ki je zadeval prihodnost Jugoslavije, ki je zadeval prihodnost Slovenije. Ta spor je trajal vse do odhoda delegacije slovenskih komunistov s 14. kongresa in do napada Jugoslovanske armade na Slovenijo. Ves čas procesa sta bila ta napetost in ta konflikt v ospredju, ker je tisto, kar je bilo takrat moteče, slovensko politično vodstvo, v katerega zavetrju se je razvijalo to, kar se zdaj imenuje slovenska politična pomlad. Enotnost dosegati ni zelo enostavno. Treba je imeti občutek odgovornosti za življenja ljudi v tej državi in to je tudi naloga politike. Tako sem jaz tudi razumel sporočilo teh zadnjih volitev in da si s tem, kar se zdaj dogaja, slovenska politika ne vrača ugleda, ne vrača zaupanja, katerega pričakovanje je bil razlog, da so ljudje na koncu vendarle šli v tako velikem številu na volitve, ki je primerljivo z udeležbo na volitvah v evropskih državah.

Omenili ste živahno politično dogajanje konec leta. Imeli smo predčasne državnozborske volitve, prejšnji teden smo dobili nov parlament. Vi ste podprli najverjetnejšega mandatarja Zorana Jankovića. Kako ocenjuje njegove dosedanje pogovore z voditelji političnih strank o oblikovanju morebitne nove vlade?
Pravi pogovori šele pridejo. Jutri ima predsednik države pogovore s parlamentarnimi strankami oz. vodji parlamentarnih skupin in šele tisti, ki mu bo predsednik države podelil mandat, bo lahko začel prave koalicijske pogovore.
Omenili ste predsednika države Türka, ki bo začel jutri ali v sredo pogovore z vodji poslanskih skupin o oblikovanju nove vlade. V Sloveniji velja, da predsednik države mandat za sestavo nove vlade ponudi relativnemu zmagovalcu volitev. Pogovori gospoda Jankovića doslej niso bili povsem uspešni. Se vam zdi, da je to pravilo, da sestavlja vlado zmagovalec volitev, dobro, tudi če se izkaže, da gospod Janković te koalicije ne bi mogel sestaviti.
Predsednik države je že pred dnevi dejal, da bo temeljito premislil v teh razmerah, komu podeliti mandat. To lahko naredi šele po pogovoru s parlamentarnimi strankami, ko oceni, kdo ima največjo možnost, da sestavi ne koalicijo, temveč stabilno koalicijo, ki bo sposobna v teh težkih razmerah, v katerih je država, sprejeti in izpeljati ukrepe, ki so nujno potrebni za izhod iz krize. Zato tem pogovorom predsednika države dajem tako velik pomen in od jutri naprej se bodo šele začeli resni pogovori, ki bodo povedali, koliko se stranke čutijo odgovorne svojim volivcem za to, da bodo skupaj poiskale rešitve in sprejele odgovornost za izpeljavo teh rešitev, ki naj pomenijo izhod iz krize.

Kako pa ste videli dogajanje v državnem zboru prejšnjo sredo, ko so poslanci volili predsednika državnega zbora, takrat gospod Janković s svojo kandidatko za predsednico državnega zbora ni uspel, gospod Pahor je potem kandidaturo umaknil. Na koncu je predsednik državnega zbora postal Gregor Virant, oblikovala se je precej nenavadna koalicija. Kako ste videli to dogajanje?
Za mene je poglavitno, da je državni zbor dobil predsednika in da lahko funkcionira, kar je seveda v teh razmerah zelo potrebno, se pravi, da lahko sprejema stvari, ki so nujne. In prva stvar, ki jo je sprejel in to z veliko večino, ki je v Sloveniji težko dosegljiva (86 glasov), je intervencijski zakon, ki lahko nekoliko izboljša rating Slovenije na finančnih trgih. S samim dogajanjem v parlamentu pa je tako kot na volitvah. Lahko je biti velik, ko si zmagovalec, veličina človeka pa se pokaže takrat, ko si poražen in ko moraš to tudi priznati in v skladu s tem porazom tudi vleči svoje poteze.

Veliko vprašanje je, kdo bo vodil Slovenijo, kateri mandatar bo vodil državo v prihodnjih štirih letih. Ob tej izvolitvi gospoda Viranta za predsednika državnega zbora se je pokazalo, da se lahko hitro oblikuje neka ad hoc koalicija. Se lahko zgodi, da gospod Janković ne bo mogel oblikovati koalicije in da bi Slovenija dobila povsem drugačno vlado, kot so volivci verjeli, potem ko so bili objavljeni izidi volitev?
V sedanjih razmerah in po sedanjem obnašanju strankarskih vodstev je seveda mogoče vse. Ni pa mogoče vse, če se upošteva volja volivcev. Zato tudi razmišljanja o tehničnih vladah in podobnih rešitvah po moji sodbi nimajo opore v tem, kar se je dogajalo na volitvah. Koalicije, katerih namen bi bil samo dokazati, da Jankovič ni pravi človek, da vodi vlado, pa seveda ne bodo trajne, ne bodo dovolj močne, ne bodo imele dovolj veznega medsebojnega tkiva, ki bi omogočalo, da bi takšna koalicija opravila, kar je pred njo. Velja seveda tudi obratno.

Predsednik SDS-a Janez Janša je štirim strankam v parlamentu že poslal osnutek neke koalicijske pogodbe, v kateri razmišlja o morebitni drugačni koaliciji, kot bi jo sestavil gospod Janković. Govori se celo o možnosti, da bi k tej koaliciji pristopil gospod Pahor. Kaj menite o tem?
Saj sem že dejal. Koalicija, katere namen je dokazati, da se volivci niso odločili prav in da niso sami določili relativnega zmagovalca, ki bi normalno imel prvi možnost preizkusiti, ali lahko sestavi vlado ali ne, bi bila slaba koalicija.

Gospod Kučan, januarja boste dopolnili 71 let, v politiki ste več kot 50 let. Kako dojemate politiko danes, po tako dolgi politični karieri?
Ta politika je bila bistveno drugačna kot tista, v kateri sem jaz preživel večino življenja. Občutek odgovornosti za skupno dobro je precej manjši, kot je bil. Mislim, da so stranke prinesle neko svojo logiko, ki jo je treba spoštovati in upoštevati, a vendarle mislim, da se ena stvar ni spremenila. Naloga politike je delati za skupno dobro. In ko enkrat svoje interese, strankarske interese predpostaviš tej nalogi, temu skupnemu interesu, takrat to ni več politika, temveč antipolitika.