Na sestanku so se predstavniki Koalicije ustavnega loka (KUL) pogovarjali o sodelovanju in skupnih dogodkih do volitev, je po sestanku pojasnila predsednica SD-ja Tanja Fajon. Znova so bili deležni tudi vprašanj o morebitnem sodelovanju z Robertom Golobom, kjer pa ostajajo zadržani, dokler ne bodo seznanjeni s programom morebitne nove stranke.

V sporočilu za javnost je Tanja Fajon, ki se je v torek srečala tudi z Golobom, poudarila, da aktualni čas od političnih strank, civilne družbe in vseh, ki mislijo delovati v dobro Slovenije in njenih ljudi, zahteva povezovanje, ne pa uveljavljanje parcialnih interesov, ki vodijo v drobljenje leve sredine. Fajon se je že in se še bo sešla tudi z drugimi strankami in gibanji, s civilno družbo ter nevladnimi organizacijami.

Socialni demokrati po besedah predsednice stranke predstavljajo stabilno politično opcijo, s programom, naravnanim v prihodnost, izjemno ekipo in jasnim ciljem zamenjave vlade Janeza Janše, oblikovanje učinkovite in stabilne vlade, ki bo sposobna Slovenijo popeljati iz sedanje krize v boljšo prihodnost, pa bo po prepričanju Tanje Fajon prvi korak za normalizacijo političnega in družbenega prostora.

Sorodna novica Na politični parket stopila stranka LIDE, na kongresu za člana predsedstva izvoljen Igor Zorčič

Šarec se bo z Golobom srečal v prihodnjem tednu

V KUL-u glede Goloba sicer večinoma ostajajo pri stališču, da so se z nekdanjim predsednikom uprave GEN-I-ja Golobom, ki je napovedal aktivni vstop na politični parket, pripravljeni pogovarjati. Predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec je v izjavi novinarjem ocenil, da bi bilo najbolje, da bi se vse stranke KUL-a z njim pogovorile skupaj. Fajon pa je spomnila, da je sama v decembru na pogovor povabila več predstavnikov civilne družbe, nevladnih organizacij in novonastajajočih gibanj. V LMŠ-ju so v sicer potrdili, da je Golob z njimi navezal stik, predsednik Šarec pa je Goloba povabil na sestanek, ki bo na sedežu stranke v prihodnjem tednu.

So pa v strankah KUL-a, kot je bilo mogoče razumeti iz torkovih izjav prvakov SD-ja in LMŠ-ja, zadržani do ideje, da bi Goloba podprli kot skupnega kandidata za nestrankarskega mandatarja. Tako Fajon kot Šarec sta namreč spomnila, da so se SD, LMŠ, SAB in Levica v sporazumu o povolilnem sodelovanju, ki so ga podpisali septembra lani, med drugim zavezali, da bo mesto mandatarja dobil vodja stranke, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov.

Konec prihodnjega tedna se bo z Golobom srečala tudi Levica. V SAB-u po besedah generalnega sekretarja stranke Jerneja Pavliča, vabila niso prejeli, v kolikor ga bodo, se bodo nanj odzvali.

Je drobljenje glasov problematično?

Šarec je ob tem še poudaril, da je v parlamentarni demokraciji praksa, da se vsak, ki želi voditi vlado, preizkusi na volitvah in mu mandat podelijo volivke in volivci, čemur po njegovih besedah sledijo tudi v sporazumu KUL-a. Po njegovem prepričanju pa je zdrava konkurenca dobrodošla tudi v politiki. "Je pa res, da več ko je strank, bolj se glasovi razdrobijo. To je logično in to je znano že iz preteklosti, kar pa ne pomeni, da bi morali kogar koli pri tem omejevati, kajti v demokraciji mora imeti vsak možnost, da se politično udejstvuje," je prepričan Šarec.

Fajon pa je ob tem še dejala, da je vsak nov igralec na političnem parketu dobrodošel, a da ni odveč spomniti, da so prav takšni projekti v preteklosti že povzročili nestabilnost vlade ali omogočili vlado Janeza Janše.

Po besedah Šarca pa se tudi v strankah KUL-a porajajo ideje o javni tribuni, na kateri bi pogovor potekal o aktualnih političnih temah, vsaka stranka pa bi predstavila tudi svoja programska izhodišča oz. svoje videnje, kako upravljati državo po volitvah.

Gibanje Bodi sprememba

Prav Robert Golob oziroma gibanje Bodi sprememba, ki se oblikuje okoli njega, sicer nekatere ključne izzive izpostavlja v obliki javnih tribun pod skupnim naslovom V kakšni državi želimo živeti. Druga bo v četrtek v Mariboru, na njej pa bodo poleg Goloba sodelovali še pravnika Janja Hojnik in Anže Erbežnik, politični komentator Luka Lisjak Gabrijelčič ter antropologinja Vesna Vuk Godina. Po neuradnih informacijah naj bi to med razpravljavce povabili po tistem, ko je povabilo zavrnil Lojze Peterle, kot je dejal za Večer, zaradi "napačnih interpretacij".

Hojs: K sodelovanju v vladi bomo povabili vse, morda le Levice ne

"Kolikor poznamo javnomnenjski utrip skozi Mediano in več družb, ki merijo utrip javnega mnenja, ocenjujemo, da imata tako Aleksandra Pivec kot gibanje Povežimo Slovenijo realno možnost za vstop v parlament," je v Odmevih o sodelovanju z novimi političnimi akterji povedal podpredsednik SDS-a Aleš Hojs in dodal, da bo tudi na prihodnjih volitvah njihova stranka nastopila s programom, ki ne bo nikogar izključeval.

"Že leta 2018 smo povedali, da bomo, če bomo relativni zmagovalci, o čemer ne dvomim, povabili vse politične stranke, morda je dilema zgolj to, ali vabiti stranko Levica, kajti njen program je nesprejemljiv za sodobno demokratično družbo," je Hojs dodal, da je potencialno sporna zgolj Levica.

"Vse druge stranke bomo k sodelovanju povabili, ocenjujemo, da je bilo dovolj razdvojevanja, dovolj izključevanja, zgolj povezovalna politika, ki bo vključila sredinsko, desnosredinsko in levosredinsko politiko, lahko ta voz v Sloveniji pelje naprej," je sklenil Hojs.

Nemec: "Antijanšizem ni dovolj"

"Tisti, ki dejansko izhajajo iz podobnih vrednot, ne samo antijanšizma, ampak tisti, ki imajo verodostojen program, ki imajo kredibilne ljudi, ki imajo kompetentno ekipo za to, da se zoperstavimo ne samo Janezu Janši, ampak njegovi politiki, so več kot dobrodošli," pa je o sodelovanju s političnimi akterji, kot sta Robert Golob in Igor Zorčič, in novonastalimi strankami dejal podpredsednik SD-ja Matjaž Nemec.

Koalicija KUL pušča odprta vrata, tako Nemec, za vse tiste, ki se prepoznajo v enakih vrednotah, da se ji pridružijo. "Vsi so dobrodošli, ampak se morajo jasno izreči. Imamo zelo slabe izkušnje, gospa Starič, s SMC-jem in DeSUS-om, ki sta se v predvolilni kampanji izrekla, da ne bosta nikoli vstopila v vlado z Janezom Janšo, in to so dejansko storili. Nihče nam danes ne zna zagotoviti, da to jutri ne bo naredil Golob ali pojutrišnjem Zorčič," je nadaljeval Nemec.

Nemec je poudaril, da vsi v koaliciji KUL potrebujejo jasno skupno identifikacijsko stališče tako programsko kot ideološko. "Dobro ga ne poznamo, upamo, da bo deloval v smernicah KUL-politike, da se ne bomo znašli 25. aprila, ko bo nekdo drug, nov, paktiral z Janezom Janšo," je o Golobu povedal Nemec.

Celoten pogovor voditeljice Odmevov Tanje Starič s Hojsom in Nemcem si lahko ogledate v videu spodaj.

Aleksandra Pivec s poslancema DeSUS-a

V ponedeljek se je z Ivanom Hršakom in Brankom Simonovičem sešla njuna nekdanja strankarska predsednica Aleksandra Pivec. Njunega prestopa v Našo deželo bi bila vesela, a ne zaradi poslanskih podpisov. "Po burnih pretresih v stranki DeSUS nekako ta stranka počasi ugaša, sama pa sem prepričana, da lahko mi kot stranka Naša dežela nosimo nasledstvo, ki ga je v preteklosti vzpostavil in uspešno opravljal DeSUS," je za TV Slovenija povedala Aleksandra Pivec.

Simonovič je povedal, da sta se z Aleksandro Pivec sešla prvič, odkar se je poslovila z vrha stranke DeSUS. Vrata so ji pokazali prav poslanci DeSUS-a, tudi Simonovič. "Mogoče so nekateri preveč pritiskali, da mora nepreklicno odstopiti, sam od začetka nisem bil navdušen nad tem, potem sem se pa s tem morda sprijaznil," je takratno dogajanje zdaj komentiral Simonovič. Ob tem sicer priznava, da je bila Pivec pri pojasnjevanju plačil ob obiskih na Krasu in v Izoli, zaradi česar se je morala tudi posloviti tako iz stranke kot iz vlade, "morda netaktna", a dodaja, da Pivec po odstopu nanj ni kazala s prstom in tudi on ne bo nanjo. "Imam občutek, da je bilo to mogoče tudi zrežirano vse skupaj," je dodal.

Na vprašanje, ali bo kandidiral na listi Naše Dežele, je Simonovič odgovoril, da je načeloma predsednik izolske izpostave stranke DeSUS, ki bo imela 28. januarja skupščino, na kateri ga bodo razrešili. "Po tem datumu se bom opredelil, kam in kako, gotovo pa je, da na listi DeSUS-a ne bom nastopil," je dodal. Poudaril je, da se v upokojenski stranki ne vidi več predvsem zato, ker se ta v zadnjem času ukvarja le še sama s sabo, medtem ko je sam upal, da bo zdajšnjemu predsedniku DeSUS-a Ljubu Jasniču stranko po vseh pretresih uspelo konsolidirati in peljati na volitve. "Gotovo je imel dobro podlago v vsem, kar smo v tem sklicu DZ-ja za upokojence vsi skupaj naredili, in tega ne izkorišča. Razmišlja o tem, ali se odpovedati poslancem ali ne," pravi Simonovič.

Tako bo mesto, na katerem bi lahko nadaljeval svojo politično pot, poiskal pri tistem, ki bo "resno verjel v zadeve, ki so vezane na vse upokojence". Obstaja sicer tudi možnost, da Simonovič, ki že od leta 2013 izpolnjuje pogoje za upokojitev, na prihajajočih volitvah sploh ne bo nastopil.