"Stranka je pravkar sprejela svoj statut, program, mene je izvolila kot člana predsedstva, izvolila je tudi člane sveta stranke," je po ustanovitvenem kongresu nove stranke Liberalni demokrati (LIDE) v izjavi na Trgu republike dejal Igor Zorčič. Dejal je, da so pred novo stranko številne aktivnosti, najprej povezane s samo registracijo stranke, nato pa predvsem s povezovanjem pred prihajajočimi volitvami.

"Smo stranka, ki je pripravljena na sodelovanje. Tako je ustrojen tudi statut stranke, ki predvideva, da ima stranka možnost izvolitve do treh predsednikov. Tudi mesta v svetu stranke smo prav z namenom morebitnega povezovanja pustili odprta," je pojasnil Zorčič in napovedal, da člane stranke LIDE v prihajajočih dneh čakajo številni pogovori. S kom načrtujejo sodelovanje oziroma koga vidijo kot morebitnega partnerja, Zorčič še ni želel razkriti.

Strankin program je po besedah Zorčiča liberalen. "To pomeni, da se stranka po številnih vprašanjih, o tem bodo seveda sodili različni politični analitiki, umešča v politično levo sredino. Bistveno pri ustanovitvi te stranke je, da se ne osredotoča okrog osrednjega igralca, osebe, temveč okrog programa, ki je v tem delu, kakor je zdaj zapisan, abstrakten, ampak vendarle naš ideološki kompas za pripravo volilnega programa," je dejal.

Zorčič: Zagotovo ne bomo podpirali tistih, ki s pozicije moči delujejo nedemokratično

Zorčič je tudi v nagovoru članom ustanovnega zbora stranke napovedal, da bo stranka LIDE delovala povezovalno, in ne razdiralno ali po načelu "če nisi naš, si proti nam". "Zagotovo pa ne bomo podpirali tistih, ki s pozicije moči delujejo nedemokratično in izključevalno," je dejal. Prepričan je tudi, da je LIDE "alternativa vsemu slabemu" in da ni zgolj "antijanša stranka", temveč stranka, ki bo s trdim delom, umirjeno politiko in kulturnim dialogom pokazala in dokazala, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki ne želi biti razdeljeno in ujeto v politično mrežo delitev na leve in desne ter na sovražnike in zaveznike iz preteklih vojn, temveč želi živeti v miru v državi enakih možnosti in priložnosti.

Kot namreč meni Zorčič, je politika prežeta z medsebojnimi zamerami, medstrankarsko sodelovanje pa je večinoma stkano na koristih, za kar po njegovih besedah največjo odgovornost nosi vladajoča koalicija. Na drugi strani pa tudi opozicija ne ponuja zadovoljive alternative, je prepričan.

Kdo vse bo vključen v novo stranko, za zdaj še ni uradno znano

Kdo vse je sodeloval pri ustanovitvi stranke, za zdaj uradno še ni znano. Med ustanovnimi člani stranke naj bi sicer bili zlasti "liberalci, ki so ostali brez stranke", torej iz bazena članov ali simpatizerjev nekdanjih LDS-a, Zaresa in SMC-ja. Za mesto predsednice sveta omenjajo vodjo društva Legebitra Lano Gobec, član sveta pa bo tudi predsednik Atletske zveze Slovenije in nekdanji član uprave Petrola, ki je pozneje šel v GEN-I, Roman Dobnikar. Zraven naj bi bili tudi nekdanji član SMC-ja Ivan Backović, nekdanji policijski inšpektor Štefan Skalar in odvetnica Andrejka Ribnikar.

Med ustanovitvenimi člani je tudi nekdanji minister za zdravje iz DeSUS-a Tomaž Gantar, ki je sicer podaril, da drugih obveznosti v stranki ne bo prevzemal. Vsebinsko naj bi pri programu stranke pomagal tudi nekdanji predsednik DZ-ja Pavel Gantar. V zadnjih mesecih se je kot morebitna članica nove stranke večkrat omenjala tudi nekdanja pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, ki pa je po poročanju Televizije Slovenija sporočila, da je ni med ustanovitelji. Med ustanovnimi člani stranke prav tako ni Zorčičevih kolegov iz poslanske skupine nepovezanih poslancev Janje Sluga in Jurija Lepa.

V poslanski skupini nepovezanih poslancev so ob tem navedli, da sta vodja poslanske skupine Sluga in Zorčič v skoraj osmih letih sobivanja skupaj prehodila zahtevne politične korake, med njimi tudi ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev. Ko je Zorčič ustanavljal svojo politično stranko, mu je poslanska skupina nepovezanih pri tem pomagala, poslanca Sluga in Lep pa verjameta, da bo v tem duhu dolgoletno sodelovanje potekalo še naprej, in ne samo v času do volitev, so zapisali.

Povezovanje mogoče tudi z nekaterimi strankami KUL-a, Lebnom in Golobom

LIDE si bo, kot so pojasnili v stranki, v prihodnje prizadeval za povezovanje z vsemi, ki zagovarjajo podobne politične vrednote in si želijo drugačne vlade, kot je aktualna pod vodstvom Janeza Janše. V strankah SD, Levica in SAB so za pogovore z Igorjem Zorčičem odprti, v LMŠ-ju pa se po napovedih predsednika stranke Marjana Šarca zaradi preteklih potez Zorčiča z njim niso pripravljeni pogovarjati o sodelovanju.

Zorčič je sicer že večkrat povedal, da se o sodelovanju pogovarjajo tudi z nekaterimi župani, imeli so tudi pogovore z DeSUS-om. O sodelovanju naj bi se pogovarjal tudi s stranko Z.dej nekdanjega strankarskega kolega iz vrst SMC-ja Jureta Lebna in z nekdanjim predsednikom uprave GEN-I-ja Robertom Golobom, ki je napovedal aktivni vstop na politični parket.

V ospredju močno gospodarstvo in krepitev srednjega sloja

Stranka LIDE v svojem programu obljublja, da bodo v ospredje političnega delovanja med drugim postavljali vrednote, kot so svoboda, odgovornost, odprta družba, pravičnost, kultura dialoga in enakopravnost. Hkrati poudarjajo, da se bodo pri svojem delovanju navezovali na liberalno politično tradicijo, ob zavedanju, "da je v svetu, v katerem živimo, liberalne in demokratične vrednote treba nadgraditi z vrednotami in načeli, ki na novo premislijo naš odnos do okolja in narave, pa tudi do soljudi".

V ospredje programa v stranki postavljajo močno gospodarstvo "kot generator blaginje in socialne države po meri državljanov". Ob tem poudarjajo še svobodno gospodarsko pobudo, vzdržen javni dolg in nadzor nad javnimi financami. Hkrati poudarjajo, da je širok in močan srednji sloj ključnega pomena za stabilno družbo. Tako v LIDE obljubljajo, da bodo spodbujali k delu, z bonusi pa tudi k podaljšanju delovne aktivnosti in da dela po upokojitvi ne bodo omejevali. Prepričani so namreč, da mora trg dela delovati brez ovir za mlade, starejše in tiste, ki so zaposleni s skrajšanim delovnim časom. Zavzemali pa se bodo tudi za dodatno zakonsko zaščito samozaposlenih. Napovedujejo tudi, da bodo z davčno politiko zaposlovanje za nedoločen čas naredili privlačnejše za delodajalce, spodbujali bodo tudi hitro vrnitev na trg delovne sile.

S programom se zavzemajo še za profesionalno policijo in vojsko, boj proti organiziranemu kriminalu, višje zaporne kazni zoper spolne zločince, krepitev državnega tožilstva in učinkovito in pravično sodstvo. Prav tako pa obljubljajo, da si bodo prizadevali za skladen in enakomeren regionalni razvoj, dobro javno infrastrukturo in spodbudili gradnjo novih, dostopnih stanovanj. Napovedujejo tudi, da bodo slovenskemu športu zagotovili dodatno podporo in vlaganja, krepili bodo odličnost visokošolskih zavodov, zvišali vlaganja v raziskave in razvoj ter vzpostavili tesnejšo vez med znanstvenoraziskovalnimi institucijami in gospodarstvom.

13 točk za normalizacijo Slovenije

Ključne zaveze stranke so sicer na podlagi programa strnili v 13 točk za normalizacijo Slovenije, med drugim obljubljajo, da bodo oblikovali široko in zaupanja vredno zavezništvo političnih strank in civilne družbe ter sooblikovali vlado, ki bo spoštovala vse veje oblasti in institucije. V LIDE se ob tem še zavezujejo, da bodo ustavili razkroj pravne države in okrepili zaupanje v ključne družbene podsisteme ter vztrajali pri oblikovanju strokovno zasnovanega in družbeno sprejemljivega konsenza za reševanje družbenih in zdravstvenih kriz.

Hkrati obljubljajo, da bodo z vzpostavitvijo visokih etičnih standardov in spremembami volilnega sistema gradili zaupanje v politiko, okrepili javni zdravstveni sistem, ustvarili pogoje za vzdržen gospodarsko-socialni model, ki bo odporen proti vplivom kriz in bo pripravljen na razvojne izzive, ter Slovenijo pripravili na podnebne spremembe. Navajajo tudi, da bodo oblikovali zunanjo politiko, ki bo zavezana temeljnim vrednotam EU-ja in bo podpirala močan in enoten EU, Slovenija pa da bo del jedrnih držav EU-ja.

V svojih zavezah v stranki poudarjajo še, da bodo vzpostavili pravni okvir, ki bo omogočil svobodno okolje za neodvisnost medijev, da bodo javno upravo prilagodili sodobnim razvojnim izzivom, odpravili nepravična plačna nesorazmerja, še prej pa odprli pogajanja z različnimi plačnimi skupinami. Napovedujejo še krepitev integritete v javni in lokalni samoupravi in moči Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), zagotovili pa naj bi učinkovit pregon korupcije.