Z referendumom nad preoblikovanje fakultete

Sorodna novica "Šesti največji javni raziskovalni zavod je vlada ustanovila brez razpisov in evalvacij"

Odbor DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino je ob obstrukciji opozicije sprejel predlog odloka o preoblikovanju zasebne novomeške fakultete za industrijski inženiring v javni zavod. KUL je v državni zbor vložil predlog referenduma.

Predlog odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto je v DZ vložil SDS s prvopodpisanim Danijelom Krivcem z željo, da bi v Novem mestu dobili močno univerzitetno središče po načelu decentralizacije.

Odbor DZ-ja za izobraževanje, znanost, šport in mladino je dopoldne nadaljeval v ponedeljek prekinjeno sejo in z osmimi glasovi za in enim proti izglasovali, da se v naslovu odloka "preoblikovanje" spremeni v "ustanovitev samostojnega visokošolskega zavoda Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto". Zakonodajnopravna služba je namreč opozorila, da predstavlja vsebina predloga odloka poseben način preoblikovanja zasebnega zavoda v javni. Zakon o visokem šolstvu pa ne določa te možnosti, prav tako v predlogu ne gre za preoblikovanje, ampak za ustanovitev javnega zavoda, kar bi moral odražati tudi naslov. Zato je predlagala spremembo v naslovu odloka. Pri glasovanju o dopolnilih se je v ponedeljek zapletlo, sejo so ob napovedani obstrukciji SD-ja, Levice in LMŠ-ja prekinili.

Tudi danes je bila seja na meji sklepčnosti. Ob glasovanju o vseh členih skupaj je manjkal en glas, zato je predsednica odbora in poslanka NSi-ja Iva Dimic ponovila glasovanje. Po prihodu Gregorja Periča iz stranke Konkretno so odlok sprejeli z devetimi glasovi za in nobenim proti.

Skupina poslank in poslancev koalicije KUL (SD, LMŠ, SAB, Levica) je kmalu po koncu seje odbora v državni zbor vložila predlog za posvetovalni referendum. Kot so navedli v obrazložitvi, omenjeni odlok o preoblikovanju Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto spreminja trenutno zasebni zavod v javno izobraževalno ustanovo in hkrati ohranja trenutno vodstvo zavoda. "Gre za jasen primer političnega manevra, s katerim bo zasebna ustanova, katere vodstvo in ustanovitelji so blizu vladnim strankam, postala del javnega izobraževalnega sistema, z namenom izčrpavanja javnih sredstev ter zagotavljanja nadaljnjega dostopa do vzvodov moči. Pri tem se poraja vprašanje, komu točno je ta fakulteta namenjena, obstaja pa tudi utemeljen sum korupcije," so navedli.

V KUL-u so še dodali, da sta SDS in NSi odlok spisala brez vsakega dialoga s širšim krogom predstavnikov izobraževanja in znanosti. "Osrednji slovenski raziskovalni inštituti, univerze ter sindikati niso bili del odločevalnega postopka," so poudarili v obrazložitvi.

Podpisniki referendumske pobude so prepričani, da se bo s sprejetjem odloka v javnem izobraževalnem sistemu pojavila še ena institucija, katere namen in poslanstvo "niso kakovost, raznovrstnost in dostopnost dosežene izobrazbe, temveč služenje parcialnim interesom zasebnih akterjev in političnih institucij, ki želijo obstoječe javno šolstvo izčrpati in nadomestiti z lastnimi ustanovami ..." Zato menijo, da je zaradi možnih škodljivih posledic odloka nujen posvet z državljani v obliki referenduma.

Referendumska pobuda Levice

V stranki Levica so vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o novelah zakonov o socialno-varstvenih prejemkih ter o starševskemu varstvu in družinskih prejemkih, pa tudi o odloku o preoblikovanju novomeške fakultete za industrijski inženiring. Po njihovi oceni gre za predloge škodljivih sprememb, so zapisali v sporočilu za javnost.

Vladajoča koalicija želi tik pred iztekom mandata po skrajšanem postopku, mimo ustaljenih pravil ter ob odsotnosti javne razprave in dialoga uvesti korenite spremembe na področju socialne politike in socialnega dela ter javno šolstvo podrediti parcialnim interesom ene stranke, ocenjujejo v Levici.

Ob tem dodajajo, da gre za predloge škodljivih sprememb socialne zakonodaje in za podelitev javnih sredstev zasebni fakulteti, katere kadri so naklonjeni tej vladi, zato so pripravili pobude za razpis posvetovalnih referendumov o teh predlogih, ki so jih že vložili v DZ.

Noveli zakona o socialno varstvenih prejemkih ter zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih po navedbah Levice vsebujeta več spornih posegov v sistem socialnega varstva.

Po njihovem mnenju je najbolj problematična uvedba avtomatizma pri izplačilu otroškega dodatka in denarne socialne pomoči v materialni obliki ter zmanjšanje otroškega dodatka za 33 odstotkov, kadar otrok po zaključku osnovne šole ne nadaljuje srednješolskega izobraževanja.

"Takšno zniževanje obstoječih pravic bi pomenilo dodatno poslabšanje položaja otrok in mladostnikov z manj priložnostmi, ki se soočajo z raznovrstnimi in večplastnimi težavami," so navedli.

Referendum o zakonu o elektronskih komunikacijah

Sorodna novica Poslanci uzakonili popolno prepoved frackinga

Poslanci DZ-ja so opravili drugo obravnavo predloga zakona o elektronskih komunikacijah, katerega temeljni cilj je prenos evropske direktive s tega področja v slovenski nacionalni pravni red. Predlogu zakona nasprotujejo v delu opozicije, kjer so danes vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu tega zakona.

Kot je na seji DZ-ja pojasnil minister, pristojen za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič, se s prenosom evropske direktive oz. t. i. evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah spodbuja povezljivost in uporaba visokozmogljivih omrežij po vsej Sloveniji. Obenem se potrošnikom olajšuje zamenjava ponudnikov storitev, ki bo odslej brezplačna. Predlagani zakon, ki ga DZ obravnava po nujnem postopku, predvideva tudi vzpostavitev javnega sistema obveščanja in alarmiranja.

Operaterjem se obenem povečuje regulatorna predvidljivost in stabilnost, kar bo posledično pripeljalo tudi do večjih investicij, še posebej na področju 5G tehnologij, je pojasnil minister.

Ob tem je pojasnil, da DZ predlog zakona obravnava po nujnem postopku zaradi trenutno zaostrenih varnostnih razmer in zamude pri prenosu omenjene direktive.

Iz Bruslja je med sejo prišlo sporočilo, da je Evropska komisija proti 10 državam članicam EU-ja, tudi Sloveniji, že začela postopek pred Sodiščem EU-ja zaradi zamude pri prenosu evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah. Po Andrijaničevih besedah je zato žalostno, da je skupina poslancev prav danes vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o tem zakonu.

"Predlog referenduma je navadno nagajanje in nepotrebno zavlačevanje, ki škodi naši državi, predvsem pa našim državljankam in državljanom," je bil kritičen Andrijanič.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o elektronskih komunikacijah so pripravili v poslanski skupini LMŠ-ja, podprli in sopodisali pa so ga tudi poslanci SD-ja, Levice in SAB.-a

Predlagani zakon sicer uživa podporo koalicijskih poslancev.

O dopolnilih bo DZ glasoval danes (sreda) oz. v četrtek, skladno s predvideno časovnico poteka seje.

Predlagani vladni zakon po oceni Levice vsebuje določbe, katerih sprejem bo razširil vpliv vsakokratne vladne garniture v delovanje regulatornega organa in povečal možnost korupcijskih tveganj, še posebej v primerih oz. v subjektih, kjer ima država prevladujoče lastniške deleže. Regulatorni organi morajo ohraniti svojo neodvisnost in samostojnost in ne smejo postati orodje za uresničevanje politične agende in ciljev vsakokratne oblasti, so navedli.