Predstavitev kandidata za ministra Bojana Kumra je ko ustrezno ocenilo devet članov odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, proti jih je glasovalo šest.

Kumer, ki trenutno vodi ministrstvo za infrastrukturo, je kot eno svojih prvih potez, ki jih načrtuje v okviru vodenja ministrstva za okolje, podnebje in energijo, napovedal sprejetje novega zakona o obnovljivih virih energije. "Ta bo zelo verjetno že kmalu na vaših klopeh," je dejal članom odbora DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor. Z novim zakonom želijo predvsem olajšati umeščanje infrastrukture v prostor, a ne na račun varstva okolja. Pomemben vidik bo tudi zmanjšanje administrativnih bremen, je dejal.

Eden ključnih izzivov bo po njegovih besedah nedvomno preobrazba rabe energije v prometu in kako zagotoviti, da hkrati ne bo pomanjkanja energentov. "Promet je namreč največji porabnik energije v Sloveniji, želimo pa, da bi lahko čim prej deloval brez fosilnih goriv," je dejal. Ukrepi bodo vključevali tudi spodbude za posodabljanje voznega parka državljanov, je napovedal.

Kot "hrbtenico razogljičenja potniškega prometa" Kumer vidi javni potniški promet. Vlada je že ustanovila družbo za upravljanje javnega potniškega prometa, sprejet je zakon o celostnem prometnem načrtovanju, pripravljen pa je tudi zakon za pospešeno uvajanje elektrificiranih vozil v državno upravo, je naštel.

Še letos bo na poslanskih klopeh podnebni zakon, napovedal pa je tudi prenovo zakona o učinkoviti rabi energije. "Verjetno bomo morali prenoviti tudi dele zakona o varstvu okolja," je dodal. Sprejeti bo treba nov nacionalni energetski in podnebni načrt, česar so se že lotili, je izpostavil Kumer. Če bo šlo po načrtih, bo sprejet spomladi prihodnje leto.

V načrtu tudi sprejetje ukrepov za dolgoročno rabo jedrske energije

Na področju energetike je kandidat za ministra za okolje, podnebje in energijo kot enega ključnih poudarkov izpostavil zagotavljanje cenovno dostopne energije. "To velja tako za gospodinjstva kot tudi za gospodarstvo," je dejal. Spomnil je, da se je ob prevzemu mandata ministra za infrastrukturo najprej soočil z zaostrenimi geopolitičnimi razmerami, ki so vodile v vrtoglavo rast cen energentov. "Razpoložljivostno krizo na področju energije smo imeli že pred več kot letom in pol, zato se imamo samo hitremu ukrepanju zahvaliti, da smo zdaj med petimi najuspešnejšimi državami po zagotavljanju cenovne dostopnosti energije," je poudaril.

Slovenijo po njegovih besedah čaka tudi pravičen prehod pri izstopu iz premoga, pri čemer bodo ključna evropska sredstva. "V naslednji evropski perspektivi računamo na vsaj 271 milijonov evrov," je dejal. Seznam prednostnih nalog, ki je po Kumrovih besedah dolg, vključuje tudi sprejetje odločitve glede dolgoročne rabe jedrske energije. "Poskrbeti bomo morali tudi za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov," je dodal.

Sicer se namerava na področju odpadkov osredotočiti na preprečevanje njihovega nastajanja in krožno gospodarstvo. Slovenija pa mora tudi ohranjati pomembno vlogo pri opozarjanju na posledice podnebnih sprememb in nujnost ukrepanja za njihovo omilitev.

Ministrski kandidat zatrjuje, da bo imelo varstvo okolja enakovredno vlogo

Potencial vetrne energije je v Sloveniji nedvomno premalo izkoriščen, a bo treba na tem področju predvsem najti skupen jezik z lokalnimi skupnostmi, je Kumer poudaril v odgovoru na vprašanje poslanca SDS-a Zvonka Černača. Glede hidroelektrarn je poudaril, da jih na Muri ne bo, bodo pa storili vse za dokončanje verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Očitke, da ne podpira geotermalne energije, je zavrnil. "Gre za velik potencial, ki ga bomo nedvomno morali izkoristiti; ne le za proizvodnjo elektrike, temveč tudi toplote," je dejal.

Jožef Jelen (SDS) je Kumra opozoril na nezanesljivost proizvodnje elektrike v Sloveniji in tveganja, ki jih to prinaša pri samooskrbi. Kandidat za ministra mu je odvrnil, da je nezanesljivost v trenutnih razmerah dejstvo, zato je ključno, da z ustreznimi ukrepi zagotovijo predvidljivejše razmere. K temu bo po Kumrovih besedah nedvomno prispeval drugi blok krške nuklearke.

Časovnica projekta je znana in za zdaj velja v nespremenjeni obliki, je odgovoril Aleksandru Reberšku (NSi). "Računamo, da bomo še v tem mandatu prišli tako daleč, da bodo lahko državljani o tem odločali na referendumu," je dejal. Poudaril je, da je drugi blok pomemben tudi z vidika zanesljivosti oskrbe. "Njegov pomen presega meje Slovenije," je dejal. Reberška je med drugim zanimalo tudi, katere nove davke je pričakovati na podnebnem področju. Kumer je zagotovil, da novih davkov ne bo, razmislili pa bodo tudi o prestrukturiranju nekaterih obstoječih.

Ministrski kandidat je moral odgovarjati tudi na pomisleke, da bo na novem ministrstvu okolje v podrejenem položaju v primerjavi z energetiko. "To se ne bo zgodilo. Varstvo okolja bo imelo enakovredno vlogo," je zagotovil. Ob tem je odgovarjal tudi na očitke, da bo novo ministrstvo predvsem le dodaten davkoplačevalski strošek. Kot je poudaril, obsežnih izdatkov za njegovo ustanovitev ne bo, neutemeljeni pa se mu zdijo tudi očitki o nepremišljenem zaposlovanju novih sodelavcev.

V teku je reorganizacija vlade

Spremenjeni zakon o vladi, ki je bil po potrditvi na novembrskem referendumu uveljavljen tik pred koncem leta 2022, prinaša tri nova ministrstva – za visoko šolstvo, znanost in inovacije, za okolje, podnebje in energijo ter za solidarno prihodnost. Štirim ministrstvom se ob tem spreminjajo pristojnosti in imena, dve vladni službi pa postajata ministrstvi.

V četrtek so zaslišanja pred poslanci uspešno opravili kandidati za ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, za ministrico za infrastrukturo Alenka Bratušek, za ministra za naravne vire in prostor Uroš Brežan ter za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.

V petek pa so poleg Kumra zaslišanje uspešno opravili še kandidati za ministra za solidarno prihodnost, ministra za kohezijo in regionalni razvoj ter ministra za gospodarstvo, turizem in šport - Simon Maljevac, Aleksander Jevšek in Matjaž Han.

Ministrski kandidati bodo prisegli na redni januarski seji, ki se začne 23. januarja.