Na izredni seji programskega sveta RTV Slovenija so obravnavali uresničevanje programsko-produkcijskega načrta za leto 2012 ob vladni prepovedi sklepanja avtorskih pogodb v javnem sektorju. Ob tem je generalni direktor zavoda dejal, da se je kritično stanje začelo pojavljati po prvem aprilu, saj vsi tisti, ki so imeli sklenjene trimesečne pogodbe, z RTV-jem niso mogli več sodelovati.

Pojasnil je še, da so sicer iskali druge rešitve in načine, kako bi lahko ogrožene oddaje ohranili, "vendar je bilo tega minimalno, večji del problemov pa je ostal". Pričakuje, da bodo ob koncu seje sprejeli odločitev ali bodo delo nadaljevali s takšnim programskim načrtom, kot je bil sprejet, ali pa ga bodo spremenili. Hkrati pa je opozoril tudi, da v tem trenutku progamskega načrta, ki je bil sprejet, ne morejo realizirati.

"Velika čer se bo pokazala 1. julija"
Položaj, v katerem se je znašel Radio Slovenija, je predstavil direktor Radia Miha Lampreht. Na začetku je poudaril, da nihče ni proti varčevanju, in dodal, da če pogledamo poslovanje, lahko vidimo, "da je Radio to počel".

"Zgodilo se nam je to, da smo kot balon, ki izgublja višino, zato iz njega mečemo vreče peska. Tega stanja ne gre podaljševati v nedogled," je opozoril Lampreht, saj po njegovem to ni pravično niti do poslušalcev in poslušalk.

Lampreht je pojasnil tudi, da je narava dela takšna, da enostavno potrebujejo delavce na avtorske pogodbe. Navedel je, da nekatere oddaje odpadajo, zato so ponekod šli v ponovitve oddaj. Za zdaj nastali položaj rešujejo, prav tako informativne oddaje na radiu tečejo naprej. Vendar pa se bo po njegovih besedah "velika čer" pokazala 1. julija, ko bodo prekinjene šestmesečne pogodbe.

Najbolj prizadet kulturno-umetniški program
Da so avtorske pogodbe ključnega pomena za delovanje in uresničevanje programsko-produkcijskega načrta, pa je opozoril tudi direktor Televizije Slovenija Janez Lombergar. "Nekaterih avtorjev enostavno ni mogoče zamenjati z nekim drugim kadrom," je dejal.

Glede stanja na televiziji je dejal, da se bodo večje težave začele pojavljati v maju in juniju, predvsem pa v jeseni. Pojasnil je tudi, da javne televizije po svetu ne zaposlujejo specifičnih avtorskih kadrov. "Televizija zaposluje strokovno usposobljene kadre za tipične televizijske zvrsti." "V celoti smo zato lahko rešili oddaje v informativnem in športnem programu", najbolj pa je po njegovih besedah prizadet kulturno-umetniški program, "pa ne zato, ker ne bi znali reševati situacije, ampak zato, ker so tam v najožjem smislu vezani na avtorstvo," je povedal Lombergar.

Šetinc: Sklep je za RTV SLO relevanten
V razpravi so svetniki opozorili na nekatera mnenja, ki so se pojavila v javnosti, in ob tem izpostavili pravnika Rajka Pirnata, ki je dejal, da sklep vlade za RTV Slovenija ne velja.

Glede tega je predsednik nadzornega sveta Lenart Šetinc pojasnil, da RTV Slovenija ni neposreden proračunski porabnik. Prav tako meni, da obstaja kolizija med sklepom vlade in zakonom o RTV Slovenija, zato so, kot je povedal Šetinc, zaprosili tudi za zunanje pravno mnenje, o sklepu vlade pa so razpravljali tudi v nadzornem svetu. "Večinsko mnenje je bilo, da ta sklep ne more veljati za RTV Slovenija". Ob tem pa je še pojasnil, da, čeprav sklep ni zakonit, pa je za RTV relevanten. "Naša naloga je, ali lahko z našimi popravki omogočimo vodstvu, da smiselno uresničuje javno porabo, hkrati pa se ne sme bistveno spremeniti uresničevanje programsko-produkcijskega načrta."

Lampreht je dejal, da se morajo glede na to, da niso prejeli nobenega odgovora vlade, odločiti, ali bodo program izvajali okrnjeno ali pa ga bodo izvajali v polni obliki. Kot je dejal, je, če bi se tako odločili, pripravljen podpisati vse pogodbe, ki ga čakajo na njegovi mizi. V nasprotnem primeru pa bi morali razmisliti o spremembah in krčenju rebalansa programsko-produkcijskega načrta.

Glede končnega sklepa je bilo na seji kar nekaj nesoglasij. Ob koncu so zato sprejeli dva sklepa. Prvi je, da programski svet naroča vodstvu zavoda, da pridobi neodvisno pravno mnenje in takoj po pridobitvi s tem seznani člane sveta. Drugi pa, da mora vodstvo poskrbeti za zagotavljanje vseh nujnih programskih vsebin, kot jih določajo zakon o RTVS, zakon o medijih in letošnji programsko-produkcijski načrt.

Prepoved velja do sprejetja rebalansa proračuna
Zaradi sklepa vlade o prepovedi sklepanja avtorskih in svetovalnih pogodb je s 1. aprilom ostalo brez pogodbe približno 400 honorarnih sodelavcev RTV-ja. Trenutno je ustavljeno sklepanje avtorskih pogodb z avtorji, novinarji, uredniki, redaktorji, voditelji oddaj, scenaristi, režiserji, igralci, različnimi strokovnimi sodelavci in podobno.

Prepoved sklepanja avtorskih in svetovalnih pogodb v javnem sektorju, ki ga je vlada sprejela v začetku marca, bo v celoti veljala do sprejetja rebalansa proračuna. Po sprejetju pa naj bi uveljavili izjeme na različnih področjih.