Lavrov se je najprej srečal z zunanjim ministrom Ruplom, nato pa še s predsednikom DZ-ja Cukjatijem. Z Dimitrijem Ruplom sta govorila o možnostih za poglobitev dvostranskih odnosov in o žgočih mednarodnih vprašanjih.

Ministra sta se posvetila slovenskemu predsedovanju EU-ju v prvi polovici leta 2008 ter odnosom med Unijo in Rusijo. Medtem bodo potekali pogovori o vrhu EU-Rusija, ki bo med slovenskim predsedovanjem EU-ju junija 2008 v sibirskem mestu Hanti-Mansijsk. Zunanja ministra sta izmenjala stališča do žgočih mednarodnih vprašanj, med katerimi bo zagotovo prihodnji status Kosova.

Ob tem je Lavrov dejal, da so trditve, da glede rešitve končnega statusa Kosova ni alternative neodvisnosti, neproduktivne. Pri tem se je zavzel, da tega procesa ne bi smeli obremenjevati s kakimi časovnimi roki. Ponovil je tudi znano rusko nasprotovanje enostranski razglasitvi neodvisnosti te pokrajine.

Gospodarske teme so bile tudi v ospredju pogovorov o dvostranskem sodelovanju med državama, ki je, kot sta ocenila ministra, na dobri ravni. Kot je dejal Rupel, bo medsebojna menjava kmalu dosegla dve milijardi dolarjev, Lavrov pa je dodal, da se uresničuje cilj slovenskega premiera Janše in ruskega predsednika Putina z lanskega srečanja v Moskvi o podvojitvi dvostranske menjave do leta 2009.

Türk za sodelovanje tudi pri popularni kulturi
Tudi z Danilom Türkom se je ruski gost pogovarjal o dvostranskih odnosih med državama in o mednarodnih vprašanjih Kosova in Palestine. Türk, za katerega je bil to prvi obisk tujega gosta po zmagi na nedeljskih volitvah, je Lavrovu predlagal tudi več sodelovanja med državama na področju popularne kulture, npr. filma in glasbe. Gospodarske in politične odnose med državama pa sta sogovornika ocenila kot dobre.

V stikih sta tudi parlamenta obeh držav
Lavrov se je sešel tudi s predsednikom državnega zbora Francetom Cukjatijem. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da ima ruski parlament vzpostavljene redne stike s slovenskim. Dejal je tudi, da ga veseli ustanovitev Foruma slovanskih kultur junija 2004. Forum se zavzema za ohranjanje tradicije in kulture držav, kjer govorijo slovanske jezike, naslednje leto pa bo predstavljen tudi v Bruslju.

Ruski trg je poslovna priložnost za slovenska podjetja
Kazalci pričajo, da bo letošnja blagovna menjava Slovenije z Rusijo presegla lansko. Slovenija je namreč ena redkih držav EU-ja, ki ima trgovinski presežek z Rusijo. Od januarja do septembra 2008 je izvoz v Rusijo znašal 426,6 milijona evrov, uvoz pa 326,8 milijona. Poleg tega se nenehno večajo slovenske naložbe v tej državi.

Državi imata medsebojno podpisana gospodarsko zelo pomembna dvostranska dokumenta, to sta sporazum o zaščiti naložb in konvencija o odpravi dvojne obdavčitve. Ruski veleposlanik v Sloveniji Mihail Valentinovič Vanin je dejal, da so razmere za vlaganja v Rusiji zelo dobre, tako za domače kot tudi tuje naložbenike, poroča časopis Delo. Valentinovič je slovenske poslovneže povabil na ruski trg in jim obljubil gospodarsko, pravno in politično stabilnost

Prenekatera slovenska podjetja so že dolgo navzoča v Rusiji, katere pomemben cilj je do leta 2020 postati eno izmed petih najmočnejših gospodarstev na svetu. Pričakuje se tudi, da bo Rusija kmalu postala članica Svetovne trgovinske organizacije.

R. B.