"Strah je moja vest, govori mi, da kar delam, delam prav. Ko me ne bo več strah, bom vedel, da je čas, da grem," je pisatelj Lenart Zajc dejal na predstavitvi svoje najnovejše knjige v založbi Sanje. "Prevzemanje odgovornosti, a ne samo vstajnikov, je nujno," je poudaril Zajc in zanikal pisanje medijev, da je bil organizator vstaj.

Dve zmagi doseženi, vojna še ne

Meni, da so vstaje dosegle dve veliki zmagi – odhod Kanglerja, ki je pomenil veliki ne korupciji ter odhod Janše, kar je bilo doseženo tudi zaradi sinergije s KPK-jem in drugimi. "Večina gibanj je bila prepričanih o zmagi, se je že videla na ministrskih stolčkih ali pomembnih položajih revolucije, a ko so sinergije izginile, se je vse zaprlo v salone civilnih družb. Postali smo zadovoljni, vojne pa še nismo dobili," je razloge, da se še z dvema vstajniškima gibanjema pridruži stranki Solidarnost, pojasnjeval Zajc.

Bankirjem dati našo vizijo družbe
V zvezi z ekonomsko krizo je opazil, da "smo bankirjem, samo enemu segmentu v družbi, prepustili vse preostale segmente družbe". Zato je po njegovem mnenju treba "bankirjem dati našo vizijo družbe". "Če hočemo napredek, moramo postaviti trajno vizijo," pravi in nadaljuje, da bi morali o njej prepričati tudi EU, ne pa iz njega izstopati.

Prostega trga ni brez etike

"Sedanji svet počiva na (napačni) predpostavki, da smo egoisti in ne altruisti, čeprav je oče ekonomije, pravzaprav filozof, Adam Smith govoril, da prosti trg ne more funkcionirati brez visoke etike," pa je svoje videnje krize predstavil Vojko Starovič, avtor knjige Brez človeka: Enoumje neoliberalizma, sicer pravnik in dolgoletni gospodarstvenik.

Poudaril je, da Nemci in Američani sploh ne poznajo omejitev pri zadolževanju, ki ga je Bruselj vsilil Sloveniji v obliki fiskalnega pravila. "Denar mora zadostovati izmenjavi dobrin," je prepričan. Nemčija pa po njegovih besedah zdaj cveti, ker se je v času Schröderja zadolžila, z denarjem pa zagnala proizvodnjo. "Mi pa smo se spomladi zadolžili po obrestni meri 5,7 odstotka, čeprav ECB poslovnim bankam ponuja posojila z obrestno mero 0,25 odstotka," je primerjal Starovič. "Če bi imeli svoj denar, bi se desetkrat lažje izvlekli iz krize," je prepričan.
Nove oblike izmenjave že v Sloveniji
Zavzemimo denar pa je naslov knjige Margrit Kennedy, o kateri je spregovorila ekonomistka Marjana Kos, zagovornica komplementarnih denarnih valut. Izpostavila je projekte časovne banke, ki funkcionira v Ljubljani, Mariboru, Šenčurju, menjalnih krogov v Mariboru, Zagorju in Beli krajini. V Trbovljah pa je zaživelo "Tranzicijsko mesto", v katerem podjetniki njegovim prebivalcem nudijo popuste. "Denar mora krožiti, da je lahko koristen: čim hitreje, tem bolje," je glavno sporočilo knjige nemške pisateljice, sicer zagovornice komplementarnih denarnih sistemov, ki je pomagala pri pripravi trajnostnega denarnega sistema v Indiji, kolumbiji, Argentini, Nemčiji in na Novi Zelandiji.