Začelo se je s poletnimi nevihtami, posameznimi poplavljenimi kletmi in nato julijskimi nalivi, ki so poplavili ceste ter domove na Obali, nato pa s prvim večjim zalitjem dela Murske Sobote, ko smo se še prizanesljivo hahljali ob pogledu na kanuista, ki je veslal po murskosoboških ulicah. A na vrsto je prišla skoraj vsa država, tudi prestolnica, in po zalitju Viča se je govorilo o poplavah, ki jih ne pomnijo niti najstarejši. Pod vodo je bilo Laško, poplavilo je kraje na Dolenjskem, zalilo ceste po vsej državi, nekateri prebivalci pa so bili več tednov obsojeni na bivanje na "hišnih otočkih", kamor so jim najnujnejše vozili s čolni.

Vremenoslovci se (žal) niso zmotili
Sredi septembra so vremenoslovci znova napovedali veliko nevarnost poplav in se žal niso zmotili. Povodenj je najprej pustošila po Vipavski dolini in na Dolenjskem, saj so Vipava, Krka in Kolpa prestopile bregove in se zaradi močnega deževja razlile prek poplavnih površin. Vipava je poplavila okoli 50 objektov in staro mestno jedro istoimenskega mesta, zaradi groženj zemeljskega plazu pa so evakuirali nekaj prebivalcev z Goriškega.

Nevarno je narasla tudi Poljanska Sora na Gorenjskem, Gradaščica, njen razbremenilni kanal Mali Graben, Horjulščica in Glinščica pa so močno narasli poplavili ljubljanski Vič. Poplavilo je del Vrhovcev, Vič pri Rožni dolini in Dolgem mostu. Voda je zalila kleti in nižje etaže, Elektro Ljubljana pa je zaradi nevarnosti električnega udara izklopil elektriko na poplavljenih območjih. Med Ljubljančani so poplave povzročile veliko slabe volje, saj je črpanje vode zaradi obsežnosti poplav potekalo po protokolu od višje ležečih predelov na nižje. Skupili so jo številni avtomobili, ki jih lastniki niso pravočasno umaknili iz garaž in nižje ležečih predelov, ter druga lastnina v nižjih etažah. Okoliške vasi so bile odrezane od sveta.

Poseljeni otočki sredi globoke vode
Otoček sredi vode je bilo tudi Laško, kjer so poplave stalnica, po vsej državi pa so razdelili na tisoče protipoplavnih vreč. V Laškem so bile zalite vse ceste in podvozi, ki vodijo v mesto, voda pa je zalila 30 stanovanjskih zgradb, osem javnih objektov in 15 gospodarskih objektov. Na mariborskem območju je bilo najhuje na območju občine Slovenska Bistrica, zelo kritično pa je bilo tudi v Posavju, kjer je voda poplavila okoli 2.000 objektov. Poplavilo je tudi Kostanjevico in številne okoliške vasi. Na Notranjskem je meteorna voda zalila vas Hotedrščica, gasilci pa so evakuirali več ljudi v Logatcu, ki niso želeli pravočasno zapustiti domov.

Vroča kri v Lipah
Po treh dneh napovedanih sodnih dneh se je deževje umirilo in začelo se je čakanje na umik voda, ki je za nekatere trajalo predolgo, zato je marsikje zavrela tudi kri. Voda se je zelo počasi umikala predvsem iz vasi v okolici Ljubljane in na Ljubljanskem barju, zato so bili številni, med njimi tudi krajani Lip, še več dni ujeti v hišah in obdani z do dva metra globoko vodo. Čolnarjenje je postalo stalnica. V iskanju hitre "osvoboditve" Lipenčanov iz primeža vode je med krajani zavrelo, saj so se uprli ideji, da bi umik vode pospešili z razbitjem dela Ižanske ceste. Krajani bolj prizadetega dela naselja in zaselkov ob Ižanski cesti so se namreč ustrašili, da bo voda, ki bi odtekala v smeri Črne vasi in Lip, njihovemu imetju prizadejala še več škode. Organizirali so se v skupino "potopljencev" in grozila je civilna nepokorščina. Mirit jih je prišel celo župan Ljubljane Zoran Janković, načrt pa so umaknili.

Voda odplavila investicijo
Poplave so povzročile ogromno škode tudi na gospodarstvu. Med bolj prizadetimi so bila podjetja v poplavljenem Zagorju, kjer škodo cenijo v milijonih evrov. Največ škode je utrpela tovarna Svea, kjer so v posodobitev le nekaj tednov pred poplavami vložili dva milijona evrov, ki jih je v le treh dneh "odplavila" voda. O veliki škodi so poročali še iz družb Eti Izlake in IGM Zagorje.

Iskanje krivcev in 'kazanje s prtom'
Ko so se reke umirile in je voda odtekla, so številne reševalce, gasilce in vojake, ki so tudi priskočili na pomoč poplavljencem, nadomestili cenilci, s čimer je nastopil čas ocene skupne škode ter tudi "čas iskanja krivcev in kazanja s prstom". Največ pozornosti je pritegnila poplavljena prestolnica, kjer je župan Zoran Jankovič opozoril, da so za nastalo škodo odgovorne vse vlade, ki so kadar koli vodile državo, saj bi morale vzdrževati vodotoke, zgraditi zadrževalnike in sprejeti že dolgo pričakovani prostorski načrt.

Upiranje gradnji zadrževalnikov in posledice
S tem se je znova sprožila že znana zgodba o gradnji zadrževalnikov, ki naj bi ga v preteklih letih zgradili v občini Polhov Gradec, a so načrt zaradi izjemnega nasprotovanja občanov (tako piše na spletni strani ministrstva za okolje) umaknili. Občani, ki so se o zadrževalnikih izrekali celo na referendumu, so namreč prepričani, da se nevarnost poplav lahko omeji z rednim čiščenjem vodotokov in gradnjo manjših zadrževalnikov na pritokih Gradaščice. Po ugotovitvah ministrstva ta rešitev za tako obsežne poplave ni primerna, ampak je edina mogoča rešitev večji zadrževalnik, ki pa ga ni mogoče zgraditi na območju MOL-a.

Vodi je treba dati prostor, je v oddaji Pogledi Slovenije opozarjal Mitja Starec, direktor Inštituta za vode, in opozoril, da se je vlada leta 1990 zavestno odločila, da za vodno gospodarstvo ne bo dala sredstev in to vprašanje odrinila v prihodnost. Župan Ljubljane Zoran Jankovič je prepričan, da je čiščenje vodotokov ključno. O tem naj bi govoril že s takratnim ministrom za okolje Karlom Erjavcem, kar pa ni pomagalo, saj se "tega ni izvrševalo". Prepričan je, da je treba "iti čez" odločitve, ki jih na škodo drugih sprejemajo lokalne skupnosti, s čimer je mislil na prej omenjeno nasprotovanje zadrževalnikom. V oddaji so govorili tudi o tem, kdo je kriv za stalno poplavljanje Laškega in zaostanek pri gradnji marijegraškega ovinka, ki bi Laško rešil pred poplavami. Tudi tukaj se je zapletlo z odkupom zemljišč, okoljevarstveniki in hidrologi pa so opozorili, da je treba težavo reševati širše ter Savinji nad Celjem dati več prostora v sedmih zadrževalnikih.

"Ne verjamejo, da jih bo poplavilo"
Bistvo številnih razprav po poplavah, ki so prizadele vsaj 123 slovenskih občin, je, da je sredstev za vzdrževanje vodotokov premalo, so se več ali manj strinjali pristojni in strokovnjaki. Strokovnjak za poplavno varnost Rok Fazarinc je nekaj dni po poplavah za MMC dejal, da je za hude posledice in škodo kriva tudi slaba ozaveščenost ljudi. Dejal je, da strokovnjaki že več kot 20 let opozarjajo na veliko poplavno ogroženost, a so ljudje večinoma nepripravljeni in "ne verjamejo, da jih bo poplavilo". Rečne struge, ki jih mora vzdrževati država, večinoma urejajo koncesionarji, kakovost del pa je odvisna od sredstev, ki so na voljo. Teh je vedno premalo, in če smo v času poplav tudi v letnem obdobju vegetacije, je pretočnost strug zaradi zarasti manjša za 20 in 30 odstotkov, kar položaj še poslabša, je opozoril Fazarinc. Prepričan je, da bi bil obseg poplav v Ljubljani manjši, če bi bila struga Malega grabna očiščena.

Poplave so bile in bodo. Nas je izučilo?
Ali bo 123 prizadetih občin in okoli 251 milijonov evrov škode prineslo premike v urejanju po mnenju strokovnjakov desetletja zanemarjenega področja upravljanja voda? Poplave se lahko ponovijo. Morda po stotih, morda po desetih letih, pri čemer pa zgodnejše ponovitve niso izključene, so po poplavah poudarili vremenoslovci. Letošnje so se zgodile zaradi vremenske fronte, ki se je dva dni zadrževala nad Slovenijo, nato pa se ji je pridružil še ciklon iz Sredozemlja, kar je deževno obdobje podaljšalo.

Po besedah vremenoslovca Benedikta Strajnarja lahko strokovnjaki deževje katastrofalnih razsežnosti napovedo za največ teden dni vnaprej, pri čemer so zadnje podrobnosti znane le dan ali dva, preden katastrofa udari. Zato torej ne gre kriviti vremena in vremenskih sprememb, prav tako se ne gre zanašati na statistiko, ki katastrofalne poplave časovno razmejuje. Po mnenju strokovnjakov so nujni večja ozaveščenost ljudi, večja angažiranost države pri upravljanju voda in vzdrževanju vodotokov, ustrezna zaščita v obliki primernih zadrževalnikov ter upoštevanje podatkov o poplavnih področjih in območjih mogočih zemeljskih plazov pri gradnji domov.