Vlada Boruta Pahorja in pripadajoča koalicija je svoje refererendumske preizkušnje začela leta 2010 z "zgodovinskim uspehom". Državljani so - sicer precej razdeljeno in za las - potrdili arbitražni sporazum s Hrvaško. S tem so prekinili proces, ki je nas je bil pripeljal do točke, ko "smo se s Hrvati gledali prek puškinih cevi", je dejal Pahor.

Zelo kmalu pa se je položaj obrnil. Ko so se nasprotja s sosedi polagoma pomirjala, je do vse večjega nasprotovanja prišlo na relaciji volivci - vlada in koalicijsko zakonodajo, ki je po vrsti padala na referendumih. "Magičnega trenutka" ob potrditvi pokojninske reforme, ki si ga je želel tako Pahor kot kopica k sprejetju pozivajočih evropskih državnikov, ni bilo.
Referendum o RTV SLO prva "zaušnica" vladi
Malo več kot dva tedna pred začetkom leta 2011, na nedeljo 12. decembra, je kar 72 odstotkov volivcev glasovalo proti zakonu o Radioteleviziji Slovenija. Zakon je pripravilo kulturno ministrstvo na čelu z Majdo Širca (Zares). Referendum je zaznamovala zelo nizka - le 15-odstotna - udeležba, kar je bila po Širčinih besedah "velika nezaupnica vsem, ki so predlagali refrendum". Nizka udeležba je sprožila razprave o potrebnem kvorumu, da referendum še podeli legitimnost odločitvi.

Malo delo za študente, upokojence, brezposelne
Precej višjo udeležbo, a tudi še slabši izid je doletel referendum o zakonu o malem delu marca 2011. Zakon je bil prvi del širših reform trga dela, s katerim je vlada želela študentsko delo na omejen način omogočiti tudi brezposelnim in upokojencem. S tem je vlada želela prinesti več fleksibilnosti na trg, kar bi povečalo predvsem konkurenčnost gospodarstva in omejilo sivo ekonomijo. Zelo razširjeno študentsko delo bi zakon omejila tako z vidika skupnega zaslužka kot dovoljenega števila ur na leto.
Pobudnik za referendum je bila Študentska organizacija Slovenije, ostro pa so mu nasprotovali tudi sindikati in opozicija. Po mnenju sindikatov bi malo delo prineslo še več revščine in negotovosti ter postopoma izrinilo redne zaposlitve. Zakon je pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve z ministrom Ivanom Svetlikom.

Junija pa trojna "superklofuta"
Dva meseca pozneje se je zgodila "superreferendumska nedelja", na kateri je vlada dobila "superklofuto", kot se je izrazila takratna predsednica LDS-a Katarina Kresal. Kronski zakon je bila pokojninska reforma, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je ministrstvo za delo pripravljalo več kot leto dni. O pomembnosti zakona je pričalo to, da je bil Pahor nekaj časa na (ne)sprejetje pripravljen vezati zaupnico.
Poglavitni razlog za reformo je bila slaba demografska slika Slovenije, ki je med najslabšimi v Evropi in se ves čas še slabša. Prebivalstvo se vse bolj stara, zato bi moralo tudi delati dlje, so argumentirali na ministrstvu za delo in opozarjali na nevzdržno naraščajoče stroške proračuna pri pokrivanju luknje v pokojninski blagajni. Predlagali so postopno povišanje upokojitvene starosti na 65 let tako za moške kot za ženske. Svetlik je poudarjal, da je reforma zdaj mila in da celo zaustavlja padanje vrednosti pokojnin, medtem ko bi poznejše sprejemanje prineslo mnogo bolj surove rešitve.

Viralni video z Urško
V referendumski kampanji za pokojninsko reformo je urad vlade za komuniciranje Darijana Koširja (Ukom) naročil razvpiti viralni video z Urško Čepin, ki je pozneje naletel na neodobravanje celo znotraj vlade. "Ljudje ne potrebujejo piarovskih štosov," ga je komentiral Pahor.
"Iztrošeni, ostareli bodo delali namesto mladih"
Sindikati so po drugi strani za polno pokojnino zahtevali 40 let delovne dobe za moške in 38 let za ženske. Podaljševanje delovne dobe se jim zdelo sporno zaradi vse večje iztrošenosti ljudi proti koncu delovne dobre, še posebej v delovno intenzivnih panogah. Opozarjali so, da nobeno podaljšanje delovne dobe ne bo pomagalo, če se ne bodo odprla tudi nova delovna mesta, saj bi s tem le "odžirali" delovna mesta mlajšim. Vlada je na to odgovarjala, da bi tudi ob 100-odstotni zaposlenosti še vedno zmanjkalo 400 milijonov evrov.

Pobudo za referendum so vložili sindikati, proti pa je bila tudi politična opozicija - razen SLS-a, ki je pokojninsko reformo podprl. Da je pokojninska reforma nujna, je bilo sicer opaziti v praktično vseh volilnih programih pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami 4. decembra. Pahor je to komentiral z besedami: "Naša reformna politika je postala njihov program - samo z malo zamudo."
Istega dne kot pokojninska reforma je bila ustavljena tudi novela zakona o arhivskem gradivu in arhivih, s katero je Širčino kulturno ministrstvo želelo omejiti dostop do arhivov nekdanje jugoslovanske Službe državne varnosti. Omejitev je argumentiralo s tem, da bi razkritje lahko ogrozilo slovensko državno varnost in življenja posameznikov. Prav tako je padel zakon o preprečevanju dela na črno, katerega pobudniki so bili poslanci SDS-a in SNS-a. Po njihovi oceni je zakon omejeval medsosedsko pomoč.
S padcem treh zakonov na en dan se je začela odvijati zgodba z nezaupnico Pahorjevi vladi, ki je naposled pripeljala do predčasnih volitev. Na tej točki se referendumi leta 2011 ustavijo, na vidiku pa je že referendum o družinskem zakoniku, ki ga je ravno te dni dovolilo ustavno sodišče.