Zdravstveno varstvo še posebej pri zahtevnejših pacientih ter pomanjkanju kadra prinaša vse težje pogoje dela, pravi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Darinka Auguštiner. V tem sindikatu sicer podpirajo podaljševanje delovne aktivnosti, vendar le, če se zaposleni zato prostovoljno odloči in če je za to zdravstveno zmožen.

Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm je na novinarski konferenci poudarila, da so slovenski delavci v preteklih desetletjih opravljali delo v razmerah, ki so okvarile njihovo zdravje. Tisti, ki so po osnovni šoli takoj stopili na trg dela, so se večinoma zaposlili na fizično težkih delovnih mestih, kar je po njenih besedah povzročilo nepopravljive okvare mišično-kostnega sistema. To je tudi najpogostejši razlog za bolniško odsotnost ali invalidsko upokojevanje.

Anketa: 60 odstotkov jih meni, da ne bi zmogli
Ob tem je Böhmova navedla anketo Evropske fundacije za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer, kjer je na vprašanje o zmožnosti istega dela po 60. letu starosti slabih 60 odstotkov vprašanih Slovencev odgovorilo, da tega najbrž ne bi več zmogli. ZSSS je zato v svojih stališčih opozarjal, da je predpogoj za dvig dejanske upokojitvene starosti odvisen od izboljšanja varnosti in zdravja pri delu. Med drugim je Böhmova poudarila diferencirano prispevno stopnjo za zdravstveno in invalidsko zavarovanje poklicnih bolezni in poškodb pri delu.

Po novem pokojninskem zakonu se bodo ljudje upokojevali zgolj naslednjih od 10 do 15 let, pravi izvršna sekretarka ZSSS-ja, zato določa upokojitvene pogoje delavcev, ki so bili zaposleni zadnja štiri desetletja in ki trajne okvare zdravja zaradi obremenitev že imajo. To še posebej velja za delavce v zdravstvu in socialnem varstvu, je dodala.

"Izgorevanje, stres, bolniške, upad kakovosti"
Podpredsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Aleksander Jus je dejal, da delo zdravstvenih delavcev in delavcev v socialnem varstvu poleg številnih fizičnih obremenitev vsebuje tudi številne psihične obremenitve in stresne okoliščine, ki vodijo v kronično izčrpanost. Vse to pa, kot pravi, privede do sindroma izgorevanja, stresa, bolniških odsotnosti in upada kakovosti dela.

Ob tem se Jus sprašuje, kako bo nekdo, ki bo star 65 let, opravljal delo, pri katerem mora obvladati vrsto spretnosti in znanj za potrebe specifičnih delovnih mest. Po njegovem mnenju je nerealno pričakovati, da bi lahko ti zaposleni v zdravstvenih in socialnih zavodih delali še tri leta dlje.