"Vlada deluje kot v časih informbiroja, češ, dajmo jih zastrašit, potem bodo že šli za nami," je ob začetku predreferendumske kampanje dejal izvršni sekretar ZSSS-ja za ekonomsko področje Ladislav Rožič v odzivu na tiskovno konferenco ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Utroša se sprašuje, od kje pride kar 50 milijonov razlike v oceni med dvema ministrstvoma (Gaspari je napovedal 250, Svetlik pa 300 milijonov evrov negativnih finančnih učinkov) in meni, da so vladne ocene na trhlih nogah.

Odzval se je tudi na navedbo ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika, da bi z dvigom prispevne stopnje za delodajalce odgnali delovna mesta - spomnil je, da je vlada leta 1996 prepolovila prispevno stopnjo za delodajalce, pa zaradi tega ni bilo novih delovnih mest. Denar je šel v zasebne žepe, je zatrdil Rožič. Z dvigom prispevne stopnje bi tako po njegovi oceni že dobili toliko novih prilivov, da bi bila pokojninska blagajna že skoraj rešena.

Rožič je dodal še druge mogoče rešitve: dodatna dohodninska stopnja za osebe, ki imajo več kot 70.000 evrov prihodkov letno, z zmanjšanjem sive ekonomije bi pridobili 3,5 milijarde evrov, obregnil pa se je tudi ob vladni luksuz, kot so najemi avtomobilov kljub lastnemu voznemu parku, najemi za pogosto prazne državne prostore ter stroške za vojno v Afganistanu.

Semolič: Reformira naj se kapital
Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič je v prepričanju, da bo reforma na referendumu padla, vlado pozval, naj po 6. juniju sedejo za isto mizo ter izpogajajo reformo, ki bo pravičnejša do delavcev. Znova je zatrdil, da krize niso povzročile delavske pravice in pokojnine, temveč mednarodne finančne družbe in pohlepen kapital. Semolič je vladni cilj zmanjšanja primanjkljaja do leta 2013 pod tri odstotke BDP-ja označil za napako - to bi morali po njegovem mnenju početi postopoma, v času gospodarskega vzpona.

Reforme so že potrebne, a drugje: vlada naj se najprej posveti reformam kapitalskega trga in finančnih institucij, ki so odgovorne za krizo, je pozval, pri tem pa izpostavil predvsem bonitetne hiše. Kdo nam vlada – demokratično izvoljena oblast ali finančni trgi, se sprašujejo v ZSSS-ju in ob tem odgovarjajo, da "glede na to, da je vladi bližje pojem fiskalna konsolidacija, kot pa pogoji dela in zdravje delavcev, je vprašanje na žalost retorično".

Böhmova: Večina ne bo dosegla polne pokojnine
Na Svetlikove besede, da ljudem vseeno ne bo treba delati do magične števlike 65 let starosti, se je odzvala tudi Lučka Böhm iz ZSSS-ja. Sindikate ne skrbi toliko, da bi ljudje morali delati do takrat, saj je mogoče tudi predčasno upokojevanje. Skrbi jo predvsem to, da bodo zato le redki v tej državi dobivali polno pokojnino. Pojasnila je še, da sindikati leta 2000 niso sodelovali v pogajanjih o formuli za usklajevanje pokojnin.