"Pokojninska reforma je največ, kar v danih razmerah lahko damo. S tem bomo utrdili medgeneracijsko solidarnost, ki je temelj tudi zdaj veljavnega zakona," je ob uradnem pričetku predreferendumske kampanje o noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.

Zakon bo ustavil padanje pokojnin v primerjavi s plačami, upošteva pa tudi različnost položajev, delovnih obremenitev in starost ob prvem vstopu v delovno razmerje. Vse to v kombinaciji z "največjo možno postopnostjo sprememb" - te se bodo odvijale počasi skozi prihodnjih 15 let. "Strašenje s 65 leti je neupravičeno. Če kdo straši ljudi s tem, tega ne počnemo mi, temveč sindikati," je dejal. Spomnil je, da so sindikati leta 2000 izpogajali zakon, ki vsako leto zniža začetno pokojnino za polovico odstotka, danes pa nasprotujejo zakonu, ki bo to ustavil.

Alternative? Nižanje pokojnin, višanje prispevkov
Tako nasprotniki kot zagovorniki so imeli pred seboj iste in nesporne podatke o demografiji in finančnem stanju - sindikati po Svetlikovih besedah niso pokazali nobene nasprotne analize - a iz njih vlečejo drugačne zaključke. To je normalno, je dejal minister za delo, a se ob tem še vprašal, kaj pravzaprav nasprotniki predlagajo kot alternativno rešitev? Prva je nižanje pokojnin, kar je za Svetlika nesprejemljivo, čeprav so se druge evropske države poslužile te rešitve.
Druga možnost je višanje prispevkov, pri čemer sindikati po Svetlikovih besedah sami sebi nasprotujejo, saj zagovarjajo reševanje pokojninske blagajne z več zaposlovanja in z dviganjem prispevkov delovna mesta obenem odganjajo.

Tretja možnost, podaljšanje delovne dobe, je ob vsem tem še najmanj boleča, na njej pa temelji ta pokojninska reforma, sporoča minister.

Teoretični izračuni o gibanju pokojnin
Ministrstvo je predstavilo izračune, kako bi se pokojnine v prihodnje gibale po zdaj veljavni (ZPIZ-1) ali po reformirani (ZPIZ-2) zakonodaji. Pri računanju so predpostavili povprečno 2-odstotno letno rast plač, nespremenjene davke in prispevke ter 80-odstotno rast povprečne plače pri uskladitvi pokojnin po ZPIZ-1. Zneski so v evrih.

Javni sektor in socialni transferji naj se ne bi spreminjali
Direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar je predstavil nekaj podatkov o izdatkih za pokojnine. Ti so leta 2010 znašali 4,7 milijarde evrov. Od tega so s prispevki zbrali 3,3 milijarde evrov, 1,4 milijarde pa je za pokojnisko blagajno moral odšteti proračun. Po Pogačarjevih napovedih bi skupni izdatki za pokojnine leta 2020 dosegli 5,9 milijarde evrov, delež iz proračuna pa bi se samo še večal.

Po Svetlikovi oceni pokojninska reforma sama po sebi ne bo rešila javnofinančnega položaja, a njeno nesprejetje bi bil hud udarec, ki bi terjal ostro varčevanje. Če pa se reforma uveljavi, za javni sektor in socialne transferje zaenkrat ni predvidenih sprememb.