Zavrnitev krivične pokojninske reforme ne bo sesula javnih financ, trdijo sindikati in ponujajo rešitve. Že samo dvig prispevne stopnje za 2 odstotka bi skoraj rešil pokojninsko blagajno.
Zdajšnje težave javnih financ naše države izvirajo iz časa pred krizo in ne iz staranja prebivalsta - takratna politika je spodbujala pregrevanje gospodarstva, kljub visoki gospodarski rasti ni ustvarila proračunskih presežkov, z reformami pa je zelo zmanjšala proračunske prihodke, je dejala Andreja Poje, strokovna svetovalka ZSSS-ja za ekonomsko področje.

A čeprav je stanje vse prej kot rožnato, naša država v kontekstu Evropske unije ni nič posebnega, meni Pojetova. Javni sektor je po deležu v BDP-ju povsem primerljiv s preostalimi državami EU-ja, Slovenija pa je med tistimi z najnižjima javnofinančnim primanjkljajem in javnim dolgom. Posledično zavrnitev krivične reforme, kot je pokojninska, ne bi imela nobenih drastičnih posledic, vlada pa ima na voljo kopicu drugih načinov varčevanja, trdi Pojetova.

Ministrstvo: Staranja prebivalstva ne moremo ignorirati
Na ministrstvu za finance pa odgovarjajo, da sicer res ne moremo zanikati negativnega učinka pretekle javnofinančne politike na javnofinančne prihodke v času krize, a je treba upoštevati tudi, da se s predlagano pokojninsko reformo naslavlja drug del dolgoročnih problemov javnih financ. "Staranje prebivalstva v Sloveniji je dejstvo, ki ga ne moremo ignorirati. Prav tako je neizpodbitno dejstvo, da javnofinančni odhodki pokojninske blagajne rastejo. Pokojninska reforma nima takojšnjega neposrednega vpliva na te odhodke, potrebna je zaradi njenih srednjeročnih in dolgoročnih učinkov na javne finance in dohodke bodočih upokojencev," so pojasnili.

"Vlada želi varčevati na ramenih najbolj ranljivih"
A v ZSSS-ju menijo, da je vlada ves čas vodila napačno fiskalno politiko - s krizo so se namreč prihodki zmanjšali za 11,8 odstotka, vlada pa je hkrati odhodke povečala za 9,3 odstotka -, pri tem pa želi stanje reševati le na odhodkovni strani. Ob tem sindikati predlagajo svoje rešitve (nekatere med njimi si oglejte na desni strani). Pojetova je izpostavila 12,3 milijona evrov za članarine v mednarodnih organizacijah, ki jih "mastno plačujemo, da nam govorijo, kako moramo zmanjševati pravice".

Prihodkovna stran proračuna
Kot trdi Pojetova, bi že samo dvig prispevne stopnje za delodajalce v višini dveh odstotnih točk povečal priliv za 255 milijonov evrov. Dodala je, da so delodajalci od leta 1996, ko se jim je prispevna stopnja prepolovila, privarčevali vsaj 8,4 milijarde evrov, pa so denar večinoma "pospravili v žepe", ne pa vložili v razvoj. Pojetova zato meni, da dvig prispevne stopnje ne bi odganjal delovnih mest. Sindikati bi prihodke izboljšali tudi z učinkovitejšim pobiranjem davkov in prepovedjo odloga plačila socialnih prispevkov delodajalcem.

Poleg tega predlagajo tudi uvedbo novih davkov, npr. za dividende nad 1.000 evrov, na nepremičnine in finančne transakcije, in dodatne 50-odstotne dohodninske stopnje za tiste, ki letno prejemajo več kot 70.000 evrov. Z zmanjšanjem deleža sive ekonomije bi se slovenski BDP povečal za dodatnih 3,5 milijarde evrov, naštevajo v ZSSS-ju.

Rožič: Najbolj bodo prikrajšane ženske
Sekretar ZSSS-ja Ladislav Rožič pojasnjuje, zakaj meni, da je reforma krivična. Podaljšanje delovne dobe bo najprej prerazporedilo breme krize na tiste z nižjimi in srednjimi dohodki. Rožič tudi trdi, da se bodo pri polnih pogojih za upokojitev prejemki za ženske zmanjšali - pri pokojninski osnovi 560 evrov bodo ženske prejemale 482 evrov pokojnine.

Zatrdil je še, da pokojnine že zdaj ne zagotavljajo dostojnega življenja, po podatkih Statističnega urada RS naj bi kar 45 odstotkov vseh zaposlenih prejemalo najnižje pokojnine. Po Rožičevi oceni bo uporaba 30 najugodnejših let za izračun pokojninske osnove namesto prej 18 let pokojnine še dodatno znižala v povprečju za 7,2 odstotka.

"Ne gre le za enkraten varčevalni napor"
Medtem pa na ministrstvu poudarjajo, da bi neuveljavitev pokojninske reforme od Slovenije zahtevala poleg vseh varčevalnih ukrepov dodatna znižanja javnofinančnih odhodkov v skupni višini okoli 300 milijonov evrov letno ali 0,81 odstotka BDP-ja. "Poudariti je potrebno, da ne gre za enkraten dodaten varčevalni napor, ampak bo potrebno ta znesek sredstev dodatno privarčevati v vsakem letu do sprejetja pokojninske reforme s približno takšnimi finančnimi učinki, kot jih prinaša predlog reforme, ki bo dan v presojo volivcem."

Prav tako v teh ocenah niso upoštevani posredni učinki poslabšanja bonitetne ocene države, kar bo brez dvoma imelo vpliv na višje stroške zadolževanja celotnega gospodarstva in gospodinjstev in so ocenjeni na najmanj 160 milijonov evrov letno in bodo vplivali na poslabšanje pogojev poslovanja podjetij, podjetnikov in bank, posledično pa tudi na poslabšanje poslovnih rezultatov bank in podjetij, s tem pa tudi na nižja vplačila davkov in prispevkov, naštevajo.

Že konec leta 2010 je Slovenija, sicer ob nespremenjeni bonitetni oceni, ravno zaradi neizpeljanih strukturnih reform, med katerimi je ključna pokojninska, prejela s strani bonitetne hiše Standard&Poors oceno z negativnim pogledom. "Zato lahko ugotovimo, da je naslednja bonitetna ocena Slovenije v celoti odvisna od uveljavitve oziroma ne-uveljavitve pokojninske reforme." To bi povzročilo povečanje obrestne mere za najmanj 1 odstotno točko, posledično pa to pomeni na letni ravni dodatnih 30 mio evrov proračunskih sredstev že v letu 2011 samo za financiranje višje obrestne mere v tem letu. "Ker bi se država v prihodnjih letih (v letih 2012, 2013 in naprej) ponovno zadolževala za višje zneske po višji obrestni meri, se v prihodnjih letih negativni proračunski učinki seveda kumulirajo."