"Pokojninske reforme ne delamo zaradi krize. Žal jo delamo v tem času, ker je nismo prej," pravi Peter Pogačar z ministrstva za delo, ki je sodeloval pri pripravi sprememb pokojninskega sistema, o katerem se bodo volivci izrekali na referendumu 5. junija.

V oddaji na TV Slovenija je poudaril, da naš pokojninski sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti in da se denar iz prispevkov za pokojnine nikjer ne nalaga. "Zaposleni vplačujemo prispevke, ki pa se ne nalagajo, ampak se isti dan izplačujejo za pokojnine upokojencev. To se dela že sto let."

Pogačar: Pokojnina ni socialna pomoč
Ob vprašanju gledalca, ki je dejal, da ga moti napačno prikazano razmerje med številom upokojencev in številom tistih, ki dejansko vplačujejo v pokojninsko blagajno, je pojasnil, da je razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci tako, da 1,6 aktivnega prebivalca vplačuje za enega upokojenca. To pomeni, da mora 30 odstotkov k pokojnini "primakniti" država iz proračuna.

Res je, da ZPIZ izplačuje tudi nekatere druge pravice, ki pa se ne financirajo iz prispevkov, ampak iz proračuna. Financirajo se torej posebej, iz drugega vira, zagotavlja Pogačar in dodaja, da država novih pravic ne podeljuje, hkrati pa z novim zakonom iz "pokojninskih pravic" izvzema socialne transfere ipd. "Ves to se je preselilo tja, kamor sodi. Pokojnina namreč ni socialna pomoč, ampak so podlaga zanjo plačani prispevki."

"Denarja prej nismo nikamor nalagali"
Prav zaradi solidarnostnega načela bi bilo zdaj treba dvigniti starostno mejo upokojevanja, saj se podaljšuje tudi čas prejemanja pokojnine. Tudi v prihodnjih nekaj letih bomo še vedno imeli blage kriterije za upokojevanje, blažje kot druge članice EU-ja, dodaja.

Kar nekaj gledalcev pa je zanimalo, kam je šel denar, ki se je v pokojninsko blagajno stekal, ko je bilo zaposlenih še veliko več kot danes. "Denarja nismo nikamor nalagali, ljudje pa so se prej upokojevali," odgovarja Pogačar. Danes pa nam na primer uspe pobrati 97 odstotkov vseh prispevkov, zato neplačevanje ni tako velika težava, kot se zdi, je prepričan. "A tudi če bi pobrali 100 % prispevkov, to ne rešuje naših težav."

Pokojnina na podlagi 27 plačnih let
Reforma bi prinesla tudi drugačno obračunavanje višine pokojnine. Zdaj se novemu upokojencu ta določi na podlagi 18 zaporednih let, ko je imel najvišjo plačo, po novem pa bi se ta doba za izračun podaljšala na 27 let izplačil. "Pokojnina ni socialna pomoč, je pravica na podlagi vplačanih prispevkov in njena višina mora odražati to, koliko je nekdo vplačal," meni gost oddaje. Izračuni so po njegovih trditvah pokazali tudi, da bo to podaljševanje obdobja izračuna imelo najmanjši vpliv na tiste z majhnimi plačami.

Pozitivna sprememba pa je ta, dodaja, da bo vsak zavarovanec lahko dokupil do 5 let pokojninske dobe in to se mu bo štelo v pogoje za upokojitev ter v višino pokojnine. Moški bodo ob tem lahko dokupili tudi eno leto za služenje vojaškega roka.

Načelo palice in korenčka
Po drugi strani pa ohranjajo tudi maluse za predčasne upokojitve, ki obstajajo že danes. Bodo pa ob tem od izpolnitve pogojev za predčasno upokojitev zavarovance stimulirali, da nadaljujejo delo. Delodajalci bodo zanje morali plačevati nižje prispevke, zavarovanec pa bo dobil ob plači izplačanih tudi 20 odstotkov pokojnine, če bo nadaljeval delo do 65. leta.

"V javni razpravah je bilo zelo veliko debate okoli starosti 65 let, kar pa ni tako pomembno, ampak je pomembno to, da je treba dvigniti povprečno starost, pri kateri se ljudje upokojujejo," izpostavlja Pogačar.

Alternativi sta dve
Alternativi temu sta namreč po njegovem mnenju le dve - ali se znižajo pokojnine ali pa se zvišajo prispevki. Zvišanje prispevkov, ki jih za delavca plačujejo delodajalci, po besedah Pogačarja ni najboljša možnost, ker je že zdaj pri nas strošek dela eden največjih v EU-ju in s tem bi ga še povečali. "Prav tako bi nesorazmerno obremenili generacije, ki so zdaj zaposlene. Gre za iskanje ravnovesja med več možnostmi," razmišlja.

Zato je prepričan, da bi ob padcu te reforme tudi vse druge šle v smeri podaljševanja delovne dobe, a bo čas za postopno prilagajanje precej krajši.