Je pokojninska reforma takšna, kot je, nujna že ta hip? Ali je vsaj še nekaj let nepotrebna? Ali javne finance vzdržijo staranje prebivalstva? Ali reforma prinaša višje pokojnine? Ali podaljševanje delovne dobe "odžira" delovna mesta mladim? Na ta vprašanja so v pogovorni oddaji s Tanjo Gobec in Slavkom Bobovnikom odgovarjali zagovorniki in nasprotniki reforme: minister Ivan Svetlik, sindikalni vodja Dušan Semolič, predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak, predsednik odbora za finance v strokovnem svetu SDS-a Andrej Šircelj in Tine Stanovnik z ljubljanske ekonomske fakultete.

Zakaj reforma zdaj in takoj? Je reforma nujna? Tu so mnenja diametralno nasprotna. Minister Svetlik pravi, da 10 let ugotavljamo, da pokojnine padajo in da imamo vse več upokojencev, ki s pokojnino ne morejo živeti. "Ustaviti želimo trend padanja pokojnin." Število prispevkov pada. Že zdaj proračun pokriva približno tretjino potrebnih sredstev, pravi. "Danes še imamo čas, da se zadev lotimo relativno prijazno."

Dušan Semolič: "Ni dilema reforma da ali ne, temveč kakšna reforma. Pogoj za izpolnitev delovne dobe je krivičen. Delovnih mest za starejše že zdaj ni. Tudi v prihodnje jih ne bo, opozarjajo delodajalci. Ni reforme, ki bi bila uspešna, če se je je ne loti na začetku. Ni reforme, ki bi bila uspešna, če ne bo novih delovnih mest.

Karl Erjavec ob tem poudarja, da se matematični račun se ne izide, saj z manj denarja ne bomo mogli usklajevati pokojnin. "Pokojnine pa padajo. Zato se je treba vprašati, ali delamo zaradi staranja ali zaradi krize. Predsednik vlade pravi, da zaradi lovljenja francosko-nemškega vlaka in pakta stabilnosti ljudje živijo z dobrimi 570 povprečnimi evri pokojnine."

Kožuh Novakova reformo podpira. "Odločili smo se, da je treba reformo podpreti, saj je država v hudi stiski. Iz proračuna gre trenutno 1,4 milijarde evrov za pokojninski sklad. Ta denar bi bolj prav prišel za odprtje novih delovnih mest. Skupaj moramo razmisliti, kam z denarjem, da si ga ne bo treba izposojati. Če reforme ne podpremo zdaj, bomo čez nekaj let bistveno bolj drastično. Strokovnjaki so nas z izračuni prepričali, da do bistvenega padca pokojnin z reformo ne bo prišlo."

Ekonomist Stanovnik: "Podpiram reformo. Vsaka država v nekem razumnem obdobju - praviloma na deset let - prilagodi pokojninski sistem. Na to krize ne vplivajo. Gre za normalno prilagajanje sistema spremenjenim demografskim okoliščinam. Obdobje delovne aktivnosti je v Sloveniji med najkrajšimi. Na trg dela vstopamo pozno, iz njega odhajamo relativno zgodaj. Podaljševanje starega zakona ob interventnih ukrepih pa bi imela izjemne slabe posledice za upokojence."

"Smo proti, ker je zakon slab. Zaslužimo si boljšega. Mladim ne daje spodbud za vključitev na trg dela, s čimer bi bila medgeneracijska solidarnost večja. Predlagamo, da bi imel vsak zavezanec osebni pokojninski račun. Na njem bi vsak trenutek lahko videli, koliko denarja imamo za pokojnino. V njem bi bilo poskrbljeno tudi za tiste z manj sredstvi. Za te bi lahko poskrbela država, kot skrbi že zdaj. Treba je reformirati pokojninski sistem, vendar ne na ta način", pravi Andrej Šircelj. Ta sistem bi bil nekoliko podoben sedanjemu, pravi. Tisti z najbolj nizkimi pokojninskimi osnovami bi bili deležni korekcije. "Predvsem pa je treba delati na mladih, ki rednih zaposlitev nimajo, zato tudi prispevkov ne plačujejo."

S terena se je v studio s svojim mnenjem javljala tudi Tatjana Čerin z Gospodarske zbornice Slovenije, ki je opozorila na negativne posledice morebitnega padca pokojninske reforme. "Zagotovo se bo poznalo v višini BDP-ja, ki ga bomo morali namenjati za pokojninsko blagajno. V naslednjih letih bo dosegel 13 % BDP-ja To bi obremenjevalo proračun in gospodarski sektor, česar si ne predstavljamo. V naslednjih letih je treba poskrbeti za konkurenčnost domačega gospodarstva, za prijaznost okolja poslovnim subjektom ter za nova delovna mesta. Nikakor ne moremo pristati na višjo prispevno stopnjo. Ta rešitev bi bila lahko kvečjemu kratkotrajna. Če ne bomo leta 2027 za pokojninske prispevke dajali toliko, kot trenutno dajemo za celotne prispevke." "Od leta 1996 se je prispevna stopnja znižala. Iz tega naslova so delodajalci prihranili 8 milijard evrov. Kam je šel ta denar," se sprašuje Semolič. "Pri kapitalu 101 razlog, da se ne vzame. Pri delavcu 101 razlog, da se vzame."

"Država ni v krizi zaradi pokojnin, temveč zaradi zadolževanja in prevelike porabe. V primeru nesprejetja reforme se na področju državnih financ - tudi bonitete - ne bo zgodilo nič dramatičnega," meni Šircelj. Svetlik odgovarja, da bo podražitvi kreditov za državo sledilo tudi draženje kreditov za gospodinjstva. Erjavec: "Reformo delamo, ker ni denarja. Bruslju pa pravzaprav sporočamo, da pokojnine višamo."

Kako do novih delovnih mest za mlade in stare?
Marko Funkl, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, stavi na uvedbo plačanega pripravništva, ki bi mlade opremili z izkušnjami za delovna mesta, za katera se šolajo. Čerinova pa meni, da so izkušnje starejših nenadomestljive. "Starejši so dobrodošli."

Kako pa bi se z reformo spoprijel SDS, ki bi lahko, kot kaže, v kratkem prevzel to breme? "S konsenzom, socialnim dialogom, predvsem pa z boljšim gospodarjenjem z državo. Programi z vseh področij so v pripravi," odgovarja Šircelj.

"To je velik projekt, ki ima veliko dimenzij, ki se jih nismo lotili hkrati." Nekatere izjave vladne strani se lahko razumejo tudi kot zastraševanje. "Ne želimo strašiti. Zaskrbljeni smo. Tudi v prihodnje želimo zagotavljati pokojnine, socialne transferje ter, seveda, plače za javne uslužbence," pojasnjuje Svetlik.