Novembra 2008 so poslanci in poslanke s 56 glasovi za in 30 proti potrdili seznam 18 ministric in ministrov, ki so sestavljali ekipo, za katero je Pahor dejal, da je sposobna premagati vse ovire na poti, ki ločijo Slovenijo od najrazvitejših držav. Jedro vlade je bil trojček SD-ja, Zaresa in LDS-a, pridružil pa se jim je še Erjavčev DeSUS.

Prvi odstopi že decembra 2008
Zaradi imenovanja Dimitrija Rupla, dolgoletnega zunanjega ministra, na mesto posebnega Pahorjevega odposlanca za zunanje zadeve, je na začetku decembra 2008 z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje protestno odstopil Slavko Ziherl, takratni podpredsednik LDS-a. Pahor je pritisku Ruplovih nasprotnikov popustil marca 2009, ko je sodelovanje z Ruplom prekinil.

Drugi vidnejši odstop se je zgodil oktobra 2010 v "okviru" t. i. afere Dimic. Vodja Pahorjevega kabineta Simona Dimic je namreč v oddaji Pogledi Slovenije zanikala, da je njeno hišo obnavljalo podjetje Vegrad, vendar so jo kmalu na laž postavili Vegradovi delavci, ki so trdili celo, da so hišo obnavljali z materialom z gradbišča na Celovških dvorih. Kljub temu je Pahor še naprej izražal zaupanje v Dimičevo, ki pa se je na koncu vendarle odločila za odstop.

Po neuspehu referenduma o malem delu aprila letos je vlado najprej zapustil Karl Erjavec z DeSUS-om. Še predtem pa je odstopila tudi njegova ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan. Erjavec je s tem uresničil grožnje o odstopu, ki jih je izrekal že v času Janševe vlade.

Superreferendum kaplja čez rob
Junija letos smo bili priča še t. i. superreferendumu, ko smo državljani in državljanke odločali o noveli arhivskega zakona, o zakonu o preprečevanju dela na črno in pokojninskem zakonu. Neuspeh vseh treh referendumov je bil dokaz nezadovoljstva in nezaupanje vladi.

Svoj odstop je že prej napovedal prvak Zaresa Gregor Golobič, po "klofuti" pa je skupaj s prvo damo LDS-a Katarino Kresal ultimativno zahteval rekonstrukcijo vlade, vključno z menjavo premierja.

Na koncu je iz vlade izstopil Zares, tako da smo dobili uradno manjšinsko vlado, ki sta jo sestavljala le SD in LDS. Poleg odhoda Zaresovih ministric se je od vlade, potem ko sta Računsko sodišče in protikorupcijska komisija ugotovila nepravilnosti pri spornem najemu stavbe NPU-ja, poslovila tudi Kresalova.

Nezaupnica neizogibna
Večina poslanskih skupin se je že pred glasovanjem javno opredelila, kako bodo glasovali njeni poslanci. V Zaresu so tako napovedali, da vlade ne bodo podprli. Nekateri so bili glede glasovanja skrivnostni, spet drugi do zadnjega niso vedeli, kako bodo glasovali. Ne glede na to pa napovedi za vlado niso bile ugodne.
Kljub govoru, v katerem je Pahor poudaril, da "imamo situacijo, v kateri sta možni dve poti, in predlaga, da izberemo tisto, ki je za našo državo in naše ljudi manj boleča, in se ne odločimo za avanturo, ki se ji reče politična kriza", so poslanci s 36 glasovi za in z 51 glasovi proti izrekli nezaupnico.

Dan D, kot so ga poimenovali nekateri, je bil tako za vlado premierja Boruta Pahorja usoden.

Številni v nezaupnici videli novo priložnost
Mnenja poslancev in poslank o izglasovani nezaupnici so bila različna, vendar so večinoma vsi poudarjali, da bo Slovenija s tem dobila novo priložnost, pri ustvarjanju te pa bodo kot člani posameznih strank igrali konstruktivno vlogo.

Gospodarstveniki in ekonomisti so bili mnenja, da je padec vlade celo dobra stvar, če bo za njo prišla nova, ki bo izvedla reforme in spodbujala gospodarstvo. Gospodarstvenik Joc Pečečnik je takrat dejal, da brezvladje ne bo imelo velikega vpliva, saj se je gospodarstvo že nekaj časa spopadalo z vladno brezbrižnostjo.

"Kaže, da je to del naše politične kulture"
Predsednik republike Danilo Türk je ob izglasovanju opozoril, da to ni prva nezaupnica vladi v Sloveniji. "Slovenija ima na tem področju nekaj izkušenj. Kaže, da je to del naše politične kulture, a od časa do časa pride do takšnega položaja," je dejal.

Od izglasovane nezaupnice danes mineva natanko 90 dni. Kako kaže, Sloveniji še ne moremo napovedati, vsekakor pa bo imela vlada, ki se bo oblikovala v prihodnje, izredno težko nalogo, ki bo zahtevala treznost, premišljenost, ustrezno politično-etično držo in posluh za vse tiste, katerih glas velikokrat ni slišan, pa bi moral biti.