"Glede na to, da smo v Sloveniji že imeli primere posvojitev biološkega otroka zunajzakonskega partnerja, bi bila v primeru posvojitev s strani istospolnega partnerja diskriminacija zgolj na podlagi spolne usmeritve," menijo na ministrstvu. Foto: EPA

Slovenci smo pred desetimi leti na referendumu zavrnili možnost oplojevanja samskih žensk in na ta način družini kot osnovni družbeni celici dali veljavo. Vendar se očitno navkljub referendumski volji takšne oploditve vseeno dogajajo in dopuščajo.

Jakob Presečnik, SLS
druzina
S 1. septembrom se sicer na pobudo Aleša Primca začenja zbiranje podpisov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku. Foto: BoBo

V javnost je namreč med tednom prišla informacija, da naj bi na ministrstvu za delo, družino in socialno delo sprejeli odločitev, da bo partnerica v istospolni skupnosti lahko posvojila otroka svoje partnerice - otrok se je rodil s pomočjo umetne oploditve. Na omenjenem ministrstvu naj bi odločitev sprejeli po zavrnitvi pristojnega centra za socialno delo.

Edina ovira bi lahko bilo Vrhovno državno tožilstvo, ki bi lahko vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar tega še niso storili. Na MMC-jevo vprašanje o morebitni vložitvi zahteve na Vrhovnem državnem tožilstvu odgovarjajo: "Državno tožilstvo morebitnih postopkov vnaprej ne napoveduje."

Ker je trenutno čas dopustov, bomo Vrhovnemu državnem tožilstvu vprašanje ponovno zastavili čez en mesec.

Ministrstvo: Preprečitev bi pomenila diskriminacijo
Odločitev o posvojitvi so na ministrstvu utemeljili tudi s primeri odločitve upravnih sodišč izpred nekaj let, ko so partnerju v heteroseksualni zunajzakonski zvezi priznali pravico do posvojitve otroka svoje partnerke. "Vrhovno sodišče je ugotovilo, da 135. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih omogoča tudi enostransko posvojitev, nikjer pa ne piše, kakšen mora biti status partnerjev," je za STA pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak.

"Glede na to, da smo v Sloveniji že imeli primere posvojitev biološkega otroka zunajzakonskega partnerja, bi bila v primeru posvojitev s strani istospolnega partnerja diskriminacija zgolj na podlagi spolne usmeritve," je poudarila Kopač Mrakova, ki je sicer še izpostavila, da pri vsaki posvojitvi preverjajo korist otroka.

SLS: Kje so pravice otroka?
Medtem pa v SLS-u z "začudenjem" sprejemajo odločitev ministrstva, ki je potrdilo vlogo lezbičnega para po posvojitvi. Jakob Presečnik v izjavi za javnost namreč poudarja, da "center za socialno delo kot institucija, ki se dnevno ukvarja s takšnimi primeri, zagotovo veliko bolje pozna konkretne razmere, v tem primeru otroka, in pri svojih odločitvah mora upoštevati dejansko stanje in odločati strokovno, ne politično".

"Iz vseh teh razlogov lahko upravičeno domnevamo, da gre za politično odločitev s strani ministrstva v luči sedanjih političnih razmer," je prepričan vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, ki ocenjuje, da "želi s tem dejanjem ministrstvo prejudicirati odločitev v zvezi s podobnimi odločbami". "Jasno je, da bodo to odločitev uporabljali kot izgovor za odločanje v podobnih primerih in kot pritisk na centre za socialno delo, da morajo priznavati posvojitve v istospolnih zvezah, ne glede na njihovo strokovno oceno," pojasnuje Presečnik.

Ob tem v SLS-u tudi opozarjajo, da "smo Slovenci pred desetimi leti na referendumu zavrnili možnost oplojevanja samskih žensk". "Vendar se očitno navkljub referendumski volji takšne oploditve vseeno dogajajo in dopuščajo. Kje so tu pravice otroka?" se sprašuje Presečnik.

V primeru sprejetja družinskega zakonika ...
S 1. septembrom se sicer na pobudo Aleša Primca začenja zbiranje podpisov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku. Predlagano besedilo družinskega zakonika namreč vsebuje določbo, ki omogoča, da eden izmed partnerjev v istospolni partnerski zvezi posvoji partnerjevega biološkega otroka.

V stranki SD pa so že napovedali, da bodo v koaliciji po končanih parlamentarnih počitnicah na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti takšnega odločanja o družinskem zakoniku.

Slovenci smo pred desetimi leti na referendumu zavrnili možnost oplojevanja samskih žensk in na ta način družini kot osnovni družbeni celici dali veljavo. Vendar se očitno navkljub referendumski volji takšne oploditve vseeno dogajajo in dopuščajo.

Jakob Presečnik, SLS