Liberalna akademija v izjavi za javnost svari pred neposredno, odkrito agitacijo slovenske Rimskokatoliške cerkve v podporo referendumu, za katero, po njihovem mnenju, stojita Civilna iniciativa za družine in pravice otrok in stranka NSi.

"Močna politična motivacija cerkve v podporo desnih strank"
Akcijo z letaki, ki jih je izdala Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, označujejo za "obliko neposrednega političnega vmešavanja Cerkve", ki je po njihovem "močno politično motivirana in pripravljena, da se aktivno vključi v agitacijo v prid politične podpore desno usmerjenim strankam".

Zgornje naj bi dokazovala že izjava nadškofa Antona Stresa, ki je nedavno dejal, da "tisti, ki v sedanjih razmerah noče predčasnih volitev, zame ni državnik, temveč neodgovoren politikant".

"Ko Cerkev neposredno in žaljivo pledira za volitve, bi se smeli vprašati, kaj je od prej omenjene ustavne določbe sploh še ostalo. Zadnja dejanja neposrednih plakaterskih akcij so še en korak naprej k določitvi istega pojma 'politikantstva', o katerem se izreka nadškof, in ni težko uvideti, čigava dejanja mu ustrezajo," so zapisali v Liberalni akademiji.

Mejnik v percepciji, ki to ni bil?
Izpostavljajo tudi, da je nadškof Stres pred leti nasprotoval referendumu o izbrisanih in kot razlog navedel prepričanje, da se o določenih vprašanjih ne more odločati na tak način. Po mnenju Liberalne akademije je Stres v primeru, ko je šlo za človekove pravice izbrisanih, dopustil izjemo, kar je "pomemben mejnik v percepciji" v marsikatero referendumsko kampanjo vključujoče se Cerkve. A zadnja dejanja v povezavi z družinskim zakonikom omenjeno izjemo močno demantirajo.

Nepovratna raznovrstnost načinov življenja
Liberalna akademija zato znova opozarja na "nevaren trend ideološke restavracije katolicizma in konservativnih vrednot pri nas, ki ne le zanika pravice istospolno usmerjenih in jih kot družbeno manjšino perfidno stigmatizira", ampak je celo slepa za preprosta družbena dejstva, da se je v zadnjih nekaj desetletjih izoblikovala nepovratna pluralizacija družinskih oblik in življenj. Okoli 53 odstotkov otrok v Sloveniji se rodi v zunajzakonski družinski skupnosti - že samo zato obstaja potreba po ureditvi pravnih razmerij različnih življenjskih skupnosti.