"Stroka preprosto ne ve, kaj je v ozadju namere po združitvi ljubljanskih vrtcev, ki delujejo dobro in so kakovostni. Poznamo samo zapisano in objavljeno na spletni strani Mestne občine Ljubljana, ki je pravzaprav o nameri že glasovala in potrdila, da se združitev zgodi prvega januarja prihodnje leto." Proces socializacije otrok v starostnem obdobju, ko so v vrtcu, poteka zelo hitro, poudarja zaslužna profesorica na ljubljanski Filozofski fakulteti Ljubica Marjanovič Umek. "V tem času razvijejo neko pripadnost hiši, ki jo imenujemo vrtec, v katero prihajajo vsak dan in v njej preživijo večinski del svojega časa v budnosti. Če pa imamo vrtec s 13.000 otroki, kakršnega res ne poznamo nikjer, potem je kakršno koli identificiranje otroka in ne nazadnje staršev s to institucijo nemogoče."
Zavod za šolstvo in pristojno ministrstvo se nista jasno opredelila do ideje
"Nisem še zasledila, da bi pri kateri koli problematiki na področju vzgoje in izobraževanja v slovenskem prostoru dosegli tako veliko stopnjo soglasja različnih strokovnjakinj in strokovnjakov, ki bi odločno rekli NE tej nameri." Temu se pridružujeta Skupnost vrtcev Slovenije in Zveza ravnateljev Slovenije. "Praktično ne najdemo posameznika, ki bi znotraj neke strokovne entitete znal utemeljiti dodano vrednost združevanja vrtca. Na okrogli mizi sem razumela, da direktor Zavoda za šolstvo ne podpira ideje. Po mojem mnenju bi prav ta institucija, ki je prek svetovalk in svetovalcev v dnevnem stiku z vrtci, morala bolj jasno in odločno povedati, kaj opaža in kje vidi možnosti oziroma pasti. Opredelitev bi absolutno pričakovali od ministrstva za vzgojo in izobraževanje."
Za združitev bo namreč potrebna sprememba zakonodaje. "Predlagatelj, MOL, je bil na okrogli mizi zelo prepričljiv in na nekih točkah neskončno žaljiv do vseh strokovnih stališč oziroma mnenj drugih strokovnjakov in strokovnjakinj, češ da bo ta rešitev racionalizirala delo. Predstavniki ministrstva, ki so bili tam, niso bili navdušeni, se bodo pa pogovarjali, vendar niso povedali, ali gre za sistemske spremembe, ki bi sledile tudi v drugih večjih krajih po Sloveniji." Poskusov združitve vrtcev v Sloveniji je že bilo nekaj. Z združitvijo dveh precej velikih vrtcev so pred leti poskusili v Novem mestu, vendar je po besedah Ljubice Marjanovič Umek do zdaj vsakokrat prevladalo mnenje stroke.
Centralizacija ne more pomeniti večje avtonomije in s tem kakovosti
Pod to centralizacijo, kot je razumeti zapisano, spada marsikaj, kar bo neposredno vplivalo na življenje otrok v vrtcu in tudi vključevanje staršev, ocenjuje Marjanovič Umek. Prevzela bo izobraževanje strokovnih delavk in delavcev v vrtcu, skrbela za razvoj in raziskovalno delo, za ocenjevanje kakovosti vrtcev, kar bi moralo biti na ravni samoevalvacije po besedah Marjanovič Umek vezano na posamezni vrtec, in ne centralno. Center predšolske vzgoje in izobraževanja naj bi skrbel tudi za nadstandardne programe. "Vse te stvari so pravzaprav do zdaj dajale posameznemu vrtcu v Ljubljani neko njegovo lastno identiteto, po kateri so poznali vrtec tako vključeni otroci kot starši, in ne nazadnje so se za te posebnosti zaposleni dodatno izobraževali. Težko bi rekli, da je to pot k večji kakovosti in avtonomiji, če toliko nalog jemlje en sam center moči, ki ga vodi en človek."
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj jasno pove, da je element kakovosti vodenja vrtcev poslovodna in pedagoška funkcija ravnatelja, pojasni Marjanovič Umek. "Poslovodna funkcija pa se tukaj v celoti odvzema. To pomeni, da mora ravnateljica oziroma ravnatelj dobiti soglasje za nakup knjig za otroke, ker ima letos vključenih več tujcev, ali pa da kupi neke igrače, ki jih potrebuje za določen namen."
Sistem, ki temelji na avtonomiji, imajo kakovostni vrtci v svetu, zlasti v skandinavskem okolju, in takšen je zdaj tudi sistem v Sloveniji. "Drugi element, ki se bo žal spreminjal na slabše, pa je sama kakovost dela v vrtcu. Ta je pogojena s tako imenovano procesno kakovostjo, ki pomeni neposredno delo vzgojiteljic z otroki, kar pa je povezano z ustvarjanjem dobre klime med zaposlenimi, ki ohranjajo visoko kakovost ali ustvarjajo dodano vrednost." Če to vežete na neki center, kakovost ne more biti boljša, saj se o kakovosti v tem primeru govori le na formalni ravni, ne pa na procesni, dejanski ravni, ki je za otroke in starše pomembna, poudarja Ljubica Marjanovič Umek.
Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje