Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je pred dnevi opozoril, da jim vlada s predlogom proračuna za leto 2024 enostransko jemlje vsa sredstva, ki jih je predvidel za raziskave in ozaveščanje o diskriminaciji. S prošnjo za ukrepanje "proti arbitrarnemu znižanju sredstev za izvajanje vseh zakonskih nalog Zagovornika" se je tako obrnil na poslance DZ-ja. Koalicijski poslanci so mu sprva sledili in vložili predlog dopolnila, ki pa na pristojnem odboru ni bil potrjen.

Ob tem je zagovornik v sporočilu za javnost opozoril, da ministrstvo za finance zavaja poslance in javnost z netočnim prikazovanjem podatkov. "Zavajajoča pojasnila poslancem, da bo imel Zagovornik načela enakosti kljub znižanju proračuna dovolj sredstev za opravljanje vseh zakonskih nalog, so nova kršitev načela, da se izvršna oblast v delovanje neodvisnih državnih organov ne sme vmešavati," je opozoril. Kot je pojasnil, je ministrstvo Zagovorniku sredstva za prihodnje leto že pred poplavami, julija 2023, zmanjšalo brez utemeljitev, dodatno pa poslance in javnost z netočnimi podatki še zavaja, da bo odvzem manjši, kot ga v resnici predlaga.

Lobnik opozarja na zavajajoča pojasnila finančnega ministrstva

V sprejetem proračunu za leto 2024 je za Zagovornika namenjenih skupaj nekaj več kot dva milijona evrov, pri čemer je integralnih sredstev približno 1,85 milijona evrov, ostalo pa je namenjeno za projekt EU-ja (pri čemer je 141.737 evropskih sredstev, 15.749 evrov pa slovenske udeležbe). Sredstva v zvezi s tem projektom ostajajo tudi v predlogu sprememb, pri čemer pa se integralna sredstva znižujejo na nekaj manj kot 1,59 milijona evrov, tako da skupna sredstva znašajo nekaj več kot 1,74 milijona evrov. Po navedbah Zagovornika pa finančno ministrstvo v proračunskih dokumentih za sprejeti proračun navaja zgolj integralna sredstva (1,85 milijona), v predlogu sprememb pa vsa navedena sredstva (1,74 milijona evrov), s čimer se prikazuje manjša razlika (106.103 evrov) od dejanske (263.590 evrov).

Ob tem so pri Zagovorniku poudarili, da so evropska sredstva strogo namenska in jih je prepovedano uporabljati za naloge, ki jih določa nacionalna zakonodaja. Če bi novi predlog obveljal, bi Zagovornik ostal brez vseh sredstev za izvajanje raziskav in ozaveščanja o diskriminaciji, so pojasnili.

Lobnik ocenjuje, da poskušajo s tem utišati organ, ki je s svojim delom razkril, da bi morali samo za odpravo diskriminacije ljudi z invalidnostmi pri dostopnosti javnih prostorov zagotoviti več milijonov evrov. Poslance zato znova prosi, naj neodvisnemu organu omogočijo neodvisno delo. "Naše delo in raziskave prinašajo na dan težave ljudi, s tem pa tudi vprašanja vladi, zakaj jih ne rešuje. Takšno je naše poslanstvo po zakonu in evropskih direktivah. To moramo delati. Poskus oviranja delovanja neodvisne institucije ima torej jasen motiv: manj kot se težav izpostavi, manj jih je treba rešiti," je pojasnil.

V Svobodi do zahteve kritični, v SD-ju podpirajo povečanje sredstev

Poslanka Svobode in predsednica odbora DZ-ja za finance Andreja Kert je v torkovi izjavi za medije ob robu seje DZ-ja pojasnila, da so v Svobodi prepričani, da ni nikakršne osnove, da bi Zagovorniku povečevali sredstva, saj po informacijah, ki so jih dobili od ministrstva za finance, Zagovornik ni uspel porabiti niti tistih sredstev, ki jih je imel do zdaj na razpolago. Po njenih besedah je prav, da Zagovornik pogleda, kje ima rezerve, ker se mu sredstva v predlogu ne zmanjšujejo pod tisto raven, kolikor jim je uspelo za svojo dejavnost porabiti v letošnjem letu.

Koalicija je sicer vložila predlog dopolnila, s katerim bi Zagovornik prejel 220.000 evrov več, kot predvideva predlog, ki pa v soboto na odboru DZ-ja za finance ni dobil zadostne podpore. Zanj je glasoval samo poslanec SD-ja Soniboj Knežak, poslanec Levice ni glasoval, vseh sedem poslancev Svobode pa je glasovalo proti. Predlog dopolnila so nato ponovno vložili za obravnavo na plenarni seji DZ-ja.

V SD-ju ob tem vztrajajo pri podpori dopolnilu. Kot je v torek na seji DZ-ja pojasnila Meira Hot (SD), gre za pomembno dopolnilo, ki je pomembno za razumevanje tega organa v državi. Označila ga je za "edini branik ranljivih, šibkih skupin pred diskriminacijo zaradi kakršne koli osebne okoliščine". "Gre za dejstvo, da se morda politika včasih boji tega ogledala, ki je tudi nastavljeno vsem nam, ki na tem področju delujemo," je navedla. DZ je pozvala, da omenjeno dopolnilo vendarle sprejme, saj da gre za "nizka sredstva, ki bodo omogočila ustrezno preživetje tega organa". Dopolnilo na seji DZ-ja ni dobilo podpore, za je glasovalo 13, proti pa 59 poslancev.

V zvezi z očitki, da ni porabil vsega denarja, ki ga ima letos na razpolago, je Lobnik v pismu poslancem pojasnil, da se delo na projektih Zagovornika večinoma izteka v novembru, računi za opravljeno delo pa v teh dneh šele prihajajo, zato ne morejo biti vključeni v pregled porabe do konca oktobra 2023. Na očitke nekaterih poslancev Svobode o hitri rasti števila zaposlenih pri Zagovorniku pa je navedel, da je bila Slovenija večkrat deležna kritik javnosti, Sveta Evrope in Evropske komisije zaradi prenizkega števila zaposlenih in premajhnih finančnih sredstev Zagovornika, vendar se je to z rastjo urada spremenilo.