Največ sta ministra govorila o razglasitvi hrvaške in italijanske cone v Jadranu. "Večji del razprave je bil posvečen prihodnjim aktivnostim v okviru trialoga med Italijo, Hrvaško in Slovenijo o severnem Jadranu in razglasitvi izključne gospodarske cone. Mislim, da so se vse tri države iskreno odločile za pot dialoga, ker bomo skupaj najprej identificirali ključna vprašanja ter potem v dialogu in skupnem razumevanju našli odgovore nanje," je izjavil zunanji minister Anže Logar na novinarski konferenci v Zagrebu.

Ocenil je, da so v preteklih desetih mesecih "sobivanja dveh ministrov v dveh državah", odnose med državama spravili na višjo raven. "Hrvaška bo 1. februarja razglasila to cono, kljub temu pa sem teden dni pred tem tu, na obisku pri ministru, iz preprostega razloga, ker gre za vprašanje dialoga in skupno iskanje odgovorov na dileme, ki so jih izpostavile vse tri države. Verjamem, da bo to sodelovanje potekalo tudi v prihodnje," je dejal Logar.

Na novinarsko vprašanje, ali sta se pogovarjala tudi o arbitražni razsodbi glede meje med državama, je Logar odgovoril, da je slovensko stališče znano ter da slovenska vlada vztraja pri njem. "To vprašanje se dotika tudi ostalih izpostavljenih tem. Zato je jasno, da se bomo, ko bomo reševali posamezno problematiko, vedno vrnili nazaj tudi na vprašanje meje. V tem pogledu je to naloga, ki je pred diplomacijama, kjer pogovori tečejo naprej in bodo tekli tudi v prihodnje," je odgovoril.

Grlić Radman: Ni se treba vračati v zgodovino

Znova je poudaril, da bodo javnost podrobneje obvestili, ko bo dosežen konkreten dogovor, ni pa želel ugibati, kdaj bi se to lahko zgodilo. Grlić Radman je dejal, da se ni treba vračati v zgodovino, ker je hrvaški sabor pred šestimi leti izstopil iz arbitražnega sporazuma. Pričakuje, da bodo vsa vprašanja, ki so v skupnem interesu obeh držav in njihovih državljanov, uspeli rešiti v okviru evropskih vrednot ter znotraj mandata obeh ministrov.

Šef hrvaške diplomacije je prav tako ocenil, da so se odnosi med državami v preteklih desetih mesecih, odkar je Logar prevzel položaj slovenskega zunanjega ministra, okrepili. Tudi današnji obisk vidi kot potrditev vzpostavitve dobrih odnosov, saj je Logar prvi slovenski zunanji minister na obisku na Hrvaškem po devetih letih.

Grlić Radman je dejal, da so se danes posebej pogovarjali o izboljšanju stanja na mejnih prehodih Lendava/Mursko Središče ter Dragonja/Kaštel kot tudi o tem, da bi olajšali življenje ljudi na obmejnem področju.

Kot je dodal, se je zahvalil Logarju za podporo Slovenije članstvu Hrvaške v območju schengna, ter pozval k podpori hrvaškem predlogu, da bi informacijski sistem za krepitev schengna namestili na zunanjo mejo EU oziroma hrvaško mejo z državami, ki niso članice EU.
Napovedal je še, da bodo podprli prednostne naloge slovenskega predsedstva Svetu EU, ki jih je na današnjem srečanju predstavil Logar.

Najprej v Petrinjo

Današnji obisk ministra Logarja je med drugim potekal v znamenju izrazov solidarnosti Slovenije in Slovencev s prizadetimi v potresu v Siško-moslavški županiji. Slovenija je bila namreč med prvimi državami, ki so Hrvaški ponudile pomoč po potresu konec decembra lani. Že dan po potresu z magnitudo 6,2 in žariščem blizu Petrinje, v katerem je umrlo sedem ljudi, so iz Slovenije na Hrvaško prispeli prvi šotori, postelje, grelci in agregati. Številne slovenske humanitarne in druge organizacije pa še naprej zbirajo različno pomoč za prizadete v potresu.

Zunanji minister Logar je skupaj s hrvaškim kolegom tako najprej obiskal vojašnico hrvaške vojske v Petrinji, v kateri sta tudi nagovorila novinarje. Vodja slovenske diplomacije je poudaril, da sta Slovenija in Hrvaška sosednji prijateljski državi in da je Slovenija nemudoma priskočila na pomoč po potresu v Petrinji kot tudi po potresu v Zagrebu marca lani.

Hrvaška je očitno na zelo potresno dejavnih tleh, je dejal Logar in izrazil upanje, da tovrstna pomoč ne bo več potrebna, pa ne zato, ker je Slovenija ne bi več ponujala – vedno jo bo v podobnih primerih – temveč zato, ker upa, da se takšna naravna nesreča ne bo več ponovila. Izrazil je upanje, da Slovenija tovrstne pomoči od Hrvaške ne bo potrebovala in da do takega potresa ne bo prišlo. Vseeno pa je po njegovem lepše prepričanje, če imaš v sosednji državi nekoga, ki ti ob naravnih nesrečah priskoči na pomoč.

Logar pohvalil krizno upravljanje

Spomnil je, da je imela Slovenija podobne tragedije s potresi v Posočju, po katerem so izvajali obnovo. Verjame, da Slovenija lahko s svojimi strokovnimi izkušnjami in znanjem pomaga Hrvaški pri popotresni obnovi.

Logar je dejal, da si je ogledal tudi hrvaški krizni operativni center v vojašnici v Petrinji, ter ocenil, da se je Hrvaška v primeru potresa izkazala pri kriznem upravljanju. Poudaril je, da bo Slovenija v drugi polovici leta prevzela vodenje Evropske unije in da je med ključnimi prednostnimi nalogami njenega predsedovanja tudi krizno upravljanje. Slovenija želi, da bi se Unija čim bolje pripravila na kakršne koli krize, ki so pred nami.

"Verjamem, da bo tudi ta izkušnja, kakor koli tragična, vseeno pripomogla k izoblikovanju nekakšnega vzvoda oziroma vzorca delovanja EU-ja, ki bo učinkovito obravnaval podobne krize," je še izjavil.

Grlić Radman se je zahvalil za obilno humanitarno pomoč

Grlić Radman se je Logarju zahvalil tako za obisk v Petrinji kot za humanitarno pomoč, ki so jo Slovenija in njeni prebivalci prispevali žrtvam potresa. Poudaril je, da se je Slovenija v okviru mehanizma EU-ja za civilno zaščito takoj po potresu odzvala na prošnjo Hrvaške ter poslala 300 spalnih vreč in 100 postelj pa tudi dodatne postelje, električne grelce in zimske šotore ter osem bivalnih zabojnikov.

Povedal je, da je seznam slovenskih donatorjev dolg, in se zahvalil za obilno humanitarno pomoč vsem slovenskim prijateljem, pa tudi Hrvatom v Sloveniji. "Gre za enega v vrsti primerov dobrega hrvaško-slovenskega sodelovanja na različnih področjih in tudi za potrditev dobrososedskih odnosov," je dejal Grlić Radman.

Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške sta se po izjavah odpravila v naselje Taborište v Petrinji na srečanje z družino, ki je po potresu prejela bivalni zabojnik iz Slovenije.

Razglasitev hrvaške cone že februarja?

Hrvaški sabor je namreč prav včeraj večinsko izrazil naklonjenost, da Hrvaška svojo cono razglasi s prvim februarjem. Le dva dni pred tem bo med Zagrebom, Rimom in Ljubljano potekal trialog na strokovni ravni, v Sloveniji pa trenutno teče medresorsko usklajevanje, je poročal Radio Slovenija.

"Ta vprašanja lahko rešujemo neposredno na vseh ravneh, če te iniciative oz. pobude ne bi bilo, pa bi lahko prihajalo do morebitnih navzkrižij in prelaganje odgovornosti ene države na drugo," je minister Logar na primeru odzivanja na morebitne ekološke katastrofe pojasnil pomen vključenosti v pogovore o strateškem upravljanju Jadrana, potem ko je za to prejel soglasno podporo pristojnega parlamentarnega odbora.

Na željo naših sosed bo marca sledilo srečanje na ravni vodij diplomacij, pozneje še srečanje predsednikov vlad. Kaj pa tema, okoli katere se je v zadnjih letih vrtel dvostranski odnos? Po poročanju Radia Slovenija je mejno vprašanje v coni tihe diplomacije, pravijo na slovenskem zunanjem ministrstvu in naj bi tam danes tudi ostalo.