Rezultati raziskave so potrdili, da je lokacije primerna, saj zgornjo zemeljsko plast predstavlja 12-metrska plast proda, v katerem je podtalnica, pod njo pa je razmeroma blizu površja več kot 100 metrov debela plast neprepustnega miocenskega melja, pojasnjuje direktor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) Tomaž Žagar.

"Nepropustnost melja za vodo in dejstvo, da leži pod podtalnico, sta zelo pomembna za varnost, saj bo onemogočen stik podtalnice v produ s silosom odpadkov v melju," je pojasnil Žagar.

Postopki za pridobitev projektne dokumentacije, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja, so stekli že lani, vodi jih družba IBE, je povedal Žagar. Gradbeno dovoljenje naj bi bilo pridobljeno na začetku leta 2017, sledila bo gradnja, projekt pa bo predvideno končan do 2020.

Potencialno sodelovanje Hrvaške
Odlagališče NSRAO je projektirano tako, da bi lahko sprejelo tudi hrvaški del odpadkov, saj bi bilo mogoče zgraditi dva odlagalna silosa. Po navedbah ARAO-ja bi se v tem primeru investicija močno pocenila, saj bi vsaka država prispevala okoli 90 milijonov evrov. V primeru vztrajanja hrvaške vlade, da skladišči svoj del odpadkov na svojem ozemlju, pa nas bo investicija stala približno 157 milijonov evrov.

Sodelovanje med državama poteka na ravni vladne meddržavne komisije, ki pa se ni sešla že nekaj let in verjetno pomeni, da obe lastnici JEK-a umeščata NRAO vsaka zase.