Svoje predstavnike na lokalni ravni lahko namreč volijo tudi tuji državljani, ni pa mogoče voliti izven domačega kraja. "Pri lokalnih volitvah, kot volivci večinoma vedo, določeni načini volitev niso dopustni, na primer glasovanje Omnia. Volivci s stalnim prebivališčem ne morejo na primer voliti v Ljubljani," pojasnjuje strokovnjak za ustavno pravo in dodaja, da tudi tisti, ki živijo v tujini, na lokalnih volitvah ne morejo glasovati.

V okviru volilne enote pa lahko ljudje vseeno, tako kot na referendumih in volitvah na državni ravni, volijo predčasno, mogoče je tudi glasovanje na domu, v bolnišnicah, "če gre za osebe v fizično slabšem stanju", v domovih za ostarele. "Je pa v teh primerih vedno potrebno občinsko volilno komisijo o tem obvestiti," ob tem opominja Zagorc.

Pravnik je še opozoril, da na območjih, kjer še vedno težave povzročajo poplave, obstaja možnost, da bodo volitve zaradi objektivnih okoliščin prestavljene. Kako voliti, kdaj je glasovnica naveljavna in ostale praktične nasvete izveste v intervjuju.

Za začetek: Kako bodo volitve sploh potekale in kaj mora volivec storiti, ko pride na volišče?
Kot veste, bodo lokalne volitve potekale 10. oktobra. To bodo volitve v občinske svete, mestne svete, v organe občin kot tudi seveda, kot nekakšen posladek, volitve županov. To bo prvi krog. In potem v nekaterih občinah še drugi krog županskih volitev, ki bodo verjetno konec oktobra.

Videti je pa takole: volivec pride na volišče z obvestilom, lahko pa tudi brez njega, ni obvezno, da ga prinese. Ta obvestila bodo volivci v kratkem prejeli na dom. Nato se predstavi volilni komisiji, ki nato preveri identiteto vsakega volivca. Tu gre seveda za lokalno skupnost, kjer se ljudje poznajo, in je pri nekaterih to samo manjša formalnost. In potem je potrebno, preden dobi volilni material, torej glasovnice, da se podpiše v volilni imenik pod tisto zaporedno številko, pod katero je vpisan. Podpis lahko tudi odkloni - v tem primeru mora volilni odbor narediti zaznamek v volilni imenik.

In potem ko dobi glasovnico ...
No, tukaj je vse skupaj malo bolj zapleteno. Pri volitvah županov volivec obkroži zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata, za katerega glasuje. Pri volitvah v občinske svete, kjer se voli po večinskem sistemu, je zgodba podobna - tukaj lahko volivec obkroži največ toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v tej volilni enoti.

Pri proporcionalnih volitvah, to je praviloma v večjih občinah, gre tako, da volivec obkroži številko pred listo kandidatov, za katero hoče glasovati. To je njegov primarni glas - s tem da glas listi. Lahko pa še, če želi, da tudi glas posameznemu kandidatu s te liste. To pa stori tako, da obkroži oz. označi ime kandidata, ki mu namenja preferenčni glas. S tem preferenčnim glasom volivec doseže to, da lahko, če dobi kandidat dovolj preferenčnih glasov, preskoči vrstni red zapisanih kandidatov. To pomeni, da bo, če lista dobi mandat, dobil mandat najprej človek, ki je dobil zadostno število preferenčnih glasov. To je namenjeno temu, da lahko volivci svoje kandidate na listi, ki so jim bolj pri srcu kot drugi na listi, favorizirajo.

Občine pa se same odločijo, kateri volilni sistem bo v uporabi?
Volilni sistem mora biti znan pred izvedbo samih volitev, torej pred razpisom. Praviloma jih občine ne spreminjajo, so enaki, kot so bili že na začetku vzpostavitve mreže lokalnih skupnosti pri nas. V praksi - ni nujno, da je vedno tako - imajo manjše občine večinske volilne sisteme, večje pa proporcionalne. Tukaj so še razne variacije, ampak verjetno vsak volivec vsaj za svojo občino ve, kakšen je volilni sistem.

Prav tukaj se je zdaj zapletlo v občini Muta, kjer tudi ne bo volitev 10. oktobra.
No, kot veste, volitve ne bodo končane v treh občinah - gre za občine Muta, Koper in Trebnje. Razlogi so različni, pri občinah Koper in Trebnje je težava pri ustanavljanju novih občin Ankaran in Mirna. In seveda, ker ne vemo, ali bi morali biti občini Ankaran in Mirna ustanovljeni, je ustavno sodišče reklo: 'Dokler se to ne razreši, tudi volitve ne bodo izvedene.' To pomeni, da bodo volitve, ko bo tisto temeljno predhodno vprašanje rešeno, takoj izvedene.

In se še ne ve, kdaj natančno?
Ne, ker je to odvisno od končne odločitve ustavnega sodišča. Potem je seveda treba začeti priprave na volitve.

Kar se tiče občine Muta - tam je nastala težava, ki sem jo omenil prej. V času, ko teče volilni postopek, se pravila ne smejo spreminjati. In tukaj je bilo ravno vprašanje, ali se bodo pravila spremenila ali ne. Zato je upravno sodišče zadržalo izvrševanje nekaterih volilnih opravil. Do končne odločitve glede temeljnega predhodnega vprašanja, torej kakšen bo volilni sistem v občini Muta, volivci v Muti ne bodo šli na volišča.

Posebnost lokalnih volitev je tudi ta, da lahko na njih sodelujejo tuji državljani. Kako?
To je praksa, ki se vzpostavila v Evropi. Je tudi posledica listine, ki smo jo podpisali, evropske listine o lokalni samoupravi, ki nakazuje, naj na lokalni ravni sodelujejo tudi tisti, ki so vpeti v lokalno skupnost ne glede na državljanstvo. Pomembno je, da imajo tujci tukaj stalno prebivališče. Da dobite stalno prebivališče, mora preteči kar nekaj let. In seveda ti ljudje so tudi odvisni od tega, kako bodo lokalne razmere urejene.

Imamo tri pravila: slovenski državljani lahko glasujejo in so lahko tudi kandidati na volitvah za župane ter v občinske svete. Državljani Evropske unije, ki imajo stalno prebivališče pri nas, imajo pravico sodelovati na volitvah (torej voliti) in biti izvoljeni v občinske oz. mestne svete, nimajo pa pravice biti izvoljeni za župana. Lahko pa oddajo glas. Kar se tiče tujcev iz tretjih držav, ki niso članice EU-ja, je pri njih volilna pravica še malo bolj omejena. Oni pa imajo aktivno volilno pravico za župane in pri volitvah v občinske oz. mestne svete. Ne morejo pa kandidirati.

Imate morda kakšne podatke, koliko tujih državljanov se pri nas sploh udeleži volitev?
No, to je težko napovedati vnaprej. Ampak glede na volitve v Evropski parlament, kjer tudi lahko sodelujejo tuji državljani, torej državljani držav članic, je videti, da zelo malo ljudi izvršuje to svojo volilno pravico. Število ni veliko, a spet ni zanemarljivo, saj je vsak glas pomemben.

Če se dotakneva manjšinskih skupnosti: zanje, pa tudi za pripadnike romske skupnosti veljajo malo drugačna pravila.
Tako je. Pripadniki madžarske in italijanske narodne skupnosti ter tudi pripadniki romske skupnosti imajo na volitvah še dodatno volilno pravico. Kot pripadniki te skupnosti volijo svoje predstavnike v občinske svete na območjih, kjer te skupnosti živijo. Za italijansko manjšino je to območje ob meji z Italijo, za madžarsko ob meji z Madžarsko, pri Romih pa veste, da so te občine določene in so razpršene po skoraj celotni Sloveniji.

Pripadniki skupnosti imajo tako aktivno kot pasivno volilno pravico. Za romskega svetnika ali pripadnika italijanske in madžarske skupnosti lahko kandidira le član te skupnosti. Voli se po sistemu relativne večine - torej tisti, ki dobi največ glasov, je izvoljen.

V Grosupljem imamo zdaj primer, ko vsaj po mojih informacijah nihče izmed pripadnikov romske skupnosti ni vložil kandidature, kar posledično pomeni, da bodo izvedene naknadne volitve enkrat v prihodnosti.

Še to me zanima: če hoče posameznik postati član občinske volilne komisije ali volilnega odbora, katerim pogojem mora zadostiti?
Najprej moramo ločiti dva pojma. Občinska volilna komisija ima na lokalni ravni največjo besedo, je torej to, kar je na državni ravni državna volilna komisija. Člane občinske volilne komisije za določen mandat določi občinski svet. Imamo tudi pravila, kdo je lahko predsednik komisije - mora prihajati iz vrst pravnih strokovnjakov oz. je sodnik, podobno velja tudi za njegovega namestnika, drugi člani komisije pa so razdeljeni po politični pripadnosti glede na sestavo občinskega sveta.

Kar se pa tiče volilnih odborov, jih je pa bilo na prejšnjih volitvah okoli 3.300, kar pomeni, da če je v vsakem odboru šest ljudi (trije člani in trije namestniki), ponekod jih je tudi samo pet, je na državni ravni okoli 20.000 članov lokalnih odborov.

Od letos je glede pogojev za članstvo v volilnih odborih neka posebnost ...
Ah, seveda. Na podlagi odločitve ustavnega sodišča je nastala sprememba zakona o lokalnih volitvah. Zdaj velja, da člani volilnih odborov ne smejo biti v sorodu s kandidati. Zakon natančno opisuje, katera sorodstvena razmerja so nedovoljena. Želja je preprečiti konflikte interesov in se obenem izogniti očitkom, da je prišlo do kakršnega koli favoriziranja kakšnega izmed kandidatov ali liste kandidatov. Zakon ureja tudi postopek, kako je treba ravnati v takšnih primerih. Torej v določenih dneh po potrditvi liste kandidatov mora vsak član volilnega odbora preveriti, ali je v sorodu s katerim izmed kandidatov. In če je, se bo moral izjasniti, članstvo v odboru pa se bo zamenjalo.