Zadnja leta so sestavni del volilnih kampanj veliki plakati, na katerih se kandidati in stranke predstavljajo s slogani, izbranimi posebej za posamezne volitve. Večina jih je sicer precej nevpadljivih, včasih pa si izberejo tudi takšne, ki privabijo poglede in komentarje. Letos so tako nesrečne okoliščine poplav sloganu lokalnega odbora SDS-a v Laškem "Potoki postanimo reke" dale poseben pomen, slogan ljubljanskega LDS-a "Slišim vsak glas" pa je kandidatom "poudaril" ušesa.

O bolj ali manj posrečenih sloganih smo se pogovarjali z Dejanom Verčičem, profesorjem za odnose z javnostmi in komunikacijsko upravljanje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Vam je kateri izmed sloganov kandidatov na letošnjih lokalnih volitvah posebej padel v oči?
Letošnji volilni slogani in predvolilni nastopi nasploh kažejo tolikšno naveličanost političnih elit, da se človek vpraša, pa kaj sploh silijo, če se jim ne da. Se tako ali tako vidijo pri koritu in se jim zaradi proporcionalnega volilnega sistema, ki nam daje vedno ene in iste obraze, samo volitve zdijo odveč? Vsekakor vsi skupaj delajo na tem, da bi nas čim manj prišlo volit.

V Ljubljani je izstopal tudi slogan LDS-a "Slišim vsak glas", saj je kandidatka za mestno svetnico tudi notranja ministrica Katarina Kresal, zato so nekateri to povezali z delom obveščevalnih služb in s prisluškovanji.
Bolj kot to, da ona sliši glasove, za kar lahko poišče pomoč pri strankarskem kolegu, me skrbi, da vse glasove sliši tudi ta njen kolega (Slavko Ziherl, op. a.), ki je psihiater in bi to moral znati zdraviti. Toliko o stanju psihiatrije pri nas.

Ali po vašem mnenju kandidati in stranke dovolj pozornosti namenijo izbiri slogana?
Zdi se mi, da pri nas stranke in kandidati ne le da izbiri sloganov ne posvečajo dosti pozornosti in truda, temveč da so jim volitve kot takšne odveč.

Kaj bi po vašem moral vsebovati dober slogan?
Slogan mora nagovoriti volivce tako, da se ti v njem združijo s kandidatom: njegova obljuba mora odgovarjati na njihove potrebe.

Naš sogovornik je komentiral tudi nekaj konkretnih sloganov županskih kandidatov in list:

- Slogan na plakatih kandidatke NSi-ja za županjo Ljubljane Mojce Kucler Dolinar: "Volim. Te."
Ne vem, kdo je tu nor: ali kandidatka ne razume, kdo naj bi koga volil, ali pa ne zna slovensko in nas nagovarja po hrvaško.

- LDS-ov slogan za lokalne volitve v Ljubljani: "Slišim vsak glas"
Paranoični slogan, ne le zaradi notranje ministrice na tej listi, še bolj zaradi psihiatra.

- Zdajšnji župan Ljubljane in županski kandidat Zoran Janković: "DELA"
Priden. Vsaj ne pravi, da ne greši.

- SDS v Laškem: »Laško mora naprej! Potoki postanimo reke!«
To je bil najbolj neposrečen slogan letošnjih lokalnih volitev, čeprav njegovi snovalci subjektivno niso nič krivi. Bomo pa ga v šolah še dolgo navajali kot primer nesrečnih okoliščin, ki ti lahko prevzamejo sporočilo.

- SD-jev slogan na lokalnih volitavh: "Delamo skupaj. Delamo razumno. Povezani smo."
Še eno prostodušno priznanje: saj to jim drugi ves čas očitajo, da so že od nekdaj vsi povezani kot pajkova mreža.

- Tomaž Kancler, kandidat SDS-a za župana v Mariboru: “Arhitekt boljšega Maribora”.
Ne vem, koliko šteje kot arhitekt.

- Stojan Auer (Lista za pravičnost in razvoj), kandidat za mariborskega župana: “Zaslužimo si več!”
Verjamem, da misli, da si zasluži več. Bolj čudno je to prostodušno priznanje, čeprav mi ni jasno, zakaj meni, da naj bi zato kdo volil zanj.

- Teodor Lorenčič, kandidat za župana v Mariboru: "Župan za vse generacije".
Kdor je za vse, ni za nikogar.

- Županski kandidat v Grosuplju iz vrst SLS-a: "Poslušajmo se in uspeli bomo".
Madona, še en, ki sliši glasove!

Je morda po vašem v teh sloganih premalo izvirnosti in preveč podobnosti?
Ti slogani so precej prismuknjeni in nimajo nobene zveze ne z volitvami in ne z volivci. Kandidati nam govorijo, kaj si sami o sebi mislijo (npr. da si zaslužijo več) ali pa nam sporočajo svoja stanja (npr. da slišijo glasove). Ti slogani dosti povedo o stanju politične kulture pri nas, več, kot bi si snovalci želeli.

Kaj menite o njihovi sporočilnosti?
Slogani so precej slaboumni in sporočajo več, kot so avtorji hoteli.