Sovič je Mestno občino Maribor vodil dva mandata med letoma 1998 in 2006. Na zadnjih lokalnih volitvah pa mu volivci tretjega mandata niso več podelili. Tudi mesto v mestnem svetu je leta 2007 odstopil strankarskemu kolegu, saj ga je predsednik države imenoval za novega veleposlanika Slovenije v Izraelu. Dogajanje v občini tako zadnja tri leta spremlja "iz daljave".

Kako danes, ko že nekaj let službujete v tujini, vidite razvoj Mestne občine Maribor?
Maribor, ki se je v času tranzicije spopadal z eno najhujših ekonomskih kriz v svoji zgodovini, smo občanke in občani Maribora z veliko strpnosti, truda, odrekanja, kreativnosti, znanja in razumevanja popeljali na pot intenzivnega razvoja. Do začetka zadnjega mandata nam je v mestu uspelo spremeniti paradigmo pretežnega ukvarjanja s travmami preteklosti v spoprijemanje z izzivi prihodnosti. Za obdobje, ko so se odprle možnosti pridobivanja evropskih sredstev, smo pripravili številne projekte in poskrbeli za pomemben del lastnih sredstev. Iztekajoči se mandat je bil priložnost, da se prestrukturiranju mesta dajo nove spodbude, tudi z velikimi projekti. Vesel sem vsakega pozitivnega dosežka, zaskrbljen pa, kadar pompoznost nadomešča treznost, kadar videz nadomešča vsebino in kadar agresivnost nadomešča strpnost.

Se vam zdi, da je šel razvoj v pravo smer ali je bilo veliko zamujenih priložnosti?
Ne glede na velike besede, je za življenje v mestu, za občanke in občane pomembno predvsem, v katerih pogledih je v mestu zdaj dejansko bolje in v katerih ne: je mestni oblasti uspelo ustvariti pogoje za nova delovna mesta, se je v kriznih razmerah socialna mreža pomoči zgostila, ali je mesto varnejše in bolj urejeno, je šolstvo napredovalo, so tako za poklicno kot ljubiteljsko kulturno ustvarjanje in športno udejstvovanje boljše možnosti, je bolje poskrbljeno za zdravje, je mestna oblast skrbela tudi za očem skrite projekte, kot je razvoj vodovodnega, kanalizacijskega, toplovodnega in plinskega omrežja, je kakovost vode in zraka boljša, je napredek pri ravnanju z odpadki, so cene komunalnih storitev sprejemljivejše in tako naprej. Mestna oblast je sicer že na polovici mandata sporočila, da je v celoti realizirala predvolilni program, a kolikor se spomnim predvolilnih obljub, menim, da jih je zdaj, ob izteku mandata realiziranih približno tretjina, tretjina delno in tretjina nerealiziranih. Zamujene priložnosti niso le v stopnji realizacije sicer precej necelovitega programa, ampak v izgubljeni dinamiki v ugodnem obdobju pred začetkom finančne krize.

Katere poteze trenutnega župana Franca Kanglerja v zadnjih štirih letih bi ocenili kot dobre?
Iskreno sem vesel vsakega projekta, ki je v funkciji razvoja mesta, in brez zadržka čestitam vsakemu, ki je k temu prispeval. Ugodno je tudi, da je aktualna mestna oblast dokončala nekatere projekte, ki so bili pripravljeni v prejšnjem mandatu. Dobro je tudi, da so tudi v aktualnem mandatu nadaljevali objavljanje mednarodnih razpisov za mestne projekte. Prav je, recimo, tudi, da so tisti, ki so pomembno prispevali k temu, da Maribor ni imel rešenega vprašanja zavetišča za živali, na koncu prispevali k njegovi rešitvi.

Kje pa se vam zdi, da so bile v zadnjem mandatu storjene najopaznejše napake?
Neugodno je, da je aktualna mestna oblast nekatere pomembne projekte upočasnila, druge pa ustavila. Menim, da je napačno, če se upočasni, ponekod pa kar ustavi razvoj nekaterih infrastrukturnih mrež, če se tudi s prevzemanjem nepotrebnih obveznosti povečuje finančna izpostavljenosti občine, če ob vsem tem raste še mestna uprava in če se mora z mestnimi posli ukvarjati komisija za preprečevanje korupcije.

Zdajšnjemu županu Kanglerju je uspelo pridobiti dva velika projekta – evropsko prestolnico kulture in univerzijado – a se je pri obeh zataknilo pri sodelovanju države. Gre po vašem mnenju pri tem za »pogosto težaven« odnos najvišje državne oblasti do Maribora ali se je morda občina teh projektov lotila nespretno?
S pripravami na oba projekta smo začeli v prejšnjem mandatu. Mesto, ki se je pred kratkim izvilo iz ene najhujših kriz v svoji zgodovini, je s tem ambiciozno pogledalo v svojo prihodnost. Že na samem začetku smo k projektu pritegnili tudi druge občine. Vesel sem, da sta tako država kot Evropska unija podprla projekt evropske prestolnice kulture in da je mednarodna univerzitetna športna zveza podprla projekt univerzijade. Zaskrbljen pa sem nad koordinacijo aktivnosti, zlasti v tistem delu, ki se nanaša na podporne aktivnosti mestu, kot so vlaganja v infrastrukturo, širše ureditve in podobno. Skrb vzbuja tudi dinamika priprav, saj so bila na primer imenovanja na nekatera ključna mesta v ekipi za evropsko prestolnico kulture opravljena šele pred kratkim. Ko je gospodarska kriza udarila z vso ostrino, je bilo jasno, da se bo to poznalo pri udeležbi države. Hkrati pa je postalo še bolj jasno, da začetne izgube dinamike izvajanja projektov ne bo več mogoče nadoknaditi. Tako je obtoževanja države morebiti tudi odraz zadrege zaradi zastojev v projektih, ki so posledica morda tudi nekoliko konfliktnega vodenja in ad hoc koordiniranja projektov.

Kakšne so bile vaše izkušnje kot župana pri pridobivanju sredstev, spodbud in nasploh sodelovanja od takratnih vlad oziroma osrednje oblasti?
Sodelovali smo skoraj vsemi vladami v samostojni Sloveniji. Vsaka je sicer imela svoje prioritete, z nekaterimi je bilo lažje, z drugimi težje, a skoraj vedno je na koncu odločila kakovost argumentov in stopnjo pripravljenosti projektov. Ni bilo lahko, a ker smo se bolj kot s potenciranjem razlik ukvarjali z iskanjem skupnih rešitev, smo lahko s sistematičnim delom dosegli preboje na številnih področjih. V sodelovanju z državo so tako v mestu potekali številni projekti na področju izobraževanja, sociale, kulture, športa, stanovanjske gradnje, gradnje cest, komunale in tako naprej, a najpomembnejše za razvoj mesta je bilo dejstvo, da je bil največji investitor gospodarstvo. Z aktivno politiko na področju prostorskega načrtovanja in komunalnega razvoja, zlasti pa s transparentnostjo postopkov in nediskriminatornostjo do poslovnih partnerjev nam je uspelo samo vdveh letih podvojiti sredstva, ki jih je investiralo predvsem gospodarstvo.

Kaj bi bilo po vašem v prihodnjem mandatu treba najprej urediti, spremeniti, omogočiti?
Odločilna za razvoj vsakega mesta je kreativnost, ki lažje uspeva v ozračju odprtosti in spoštovanja, tudi drugače mislečih. Za mestno oblast je pomembno tudi to, da se manj ukvarja s svojo lastno promocijo in več z razvojem mesta.