Čeprav javnomnenjske raziskave kažejo, da si lahko Šrot obeta še štiri leta na mestu župana, pa njegovi štirje izzivalci menijo, da je občino mogoče voditi tudi drugače. Celje se namreč spopada tudi z vrsto težav. V prvi vrsti prebivalci občutijo naraščajočo brezposelnost, lani je bilo v mestu s skoraj 49 tisoč prebivalci 16,3 odstotka brezposelnih.

Bogata dediščina, malo turistov
Šrotovi izzivalci so prepričani, da je ena izmed zamujenih priložnosti Celja prav turizem. Čeprav ima Celje pestro zgodovino in obsežno kulturno dediščino, klub temu število prenočitev v Celju upada in je povezano predvsem s sejemsko dejavnostjo v mestu. Številni Celjani menijo tudi, da je življenje v središči mesta, četudi je to prenovljeno, tako rekoč zamrlo.

Pereča tema v Celju je tudi prostor, na katerem je pred desetletjem delovala Cinkarna. Objekt so porušili, ostalo pa je zemljišče, ki je zaradi visoke vsebnosti strupenih snovi potrebno sanacije. Nanjo in novo uporabo zemljišča Celjani še čakajo.

Mesto brez avtobusa
Celjski župan Bojan Šrot, ki je bil na zadnjih treh lokalnih volitvah vselej izvoljen že v prvem krogu, pa ob koncu svojega mandata zapušča še eno neizpolnjeno obljubo, in sicer ureditev mestnega prometa. Celjani še vedno čakajo na mestni avtobus. Do neke mere se lahko zanesejo na medkrajevne avtobuse, ki ustavijo na različnih koncih mesta. Dodatno se Celjani lahko obrnejo na taksislužbe, ki pa že vrsto let opozarjajo na slabe razmere za opravljanje prevozov v Celju.

Kdo so tekmeci Bojana Šrota?
Žreb za volilne lističe na letošnjih lokalnih volitvah je številko 1 v Celju namenil kandidatu SD-ja Stanetu Rozmanu. Nekdanji atlet, ki ima še danes članski rekord v teku na 10 kilometrov, je po poklicu profesor zgodovine in sociologije. Od leta 2008 je direktor Pokrajinskega muzeja Celje, od leta 2010 pa tudi pooblaščenec župana Mestne občine Celje.

Drugo mesto na glasovnicah pripada trenutnemu županu Bojanu Šrotu, ki je bil za župana prvič izvoljen leta 1998, ko je v drugem krogu premagal kandidata LDS-a Jožefa Zimška. Od takrat velja za nepremagljivega, saj je na naslednjih treh volitvah zmago dosegel že v prvem krogu. Javnomnenjske raziskave mu napovedujejo zmago tudi v boju za peti mandat. Je pravnik in nekdanji alpinist, ki je, preden je postal župan, opravljal službo sodnika in pozneje odvetnika. Med letoma 2007 in 2009 je bil tudi predsednik stranke SLS.

Kandidat pod zaporedno številko 3 je Aleš Metličar, ki kandidira s podporo Gibanja Zedinjena Slovenija. Metličar je končal srednjo trgovsko šolo, Celjanom pa je bolj znan kot aktivist. Med drugim je k aktivnemu uporu zoper oblasti pozival s pošiljanjem SMS-sporočil na več tisoč telefonskih številk. Pozornost medijev je pritegnil tudi januarja 2012, ko je zaradi lakote v veleblagovnici pojedel sendvič, vendar zanj ni imel denarja. O svojem dejanju je obvestil prodajalke, policisti pa ga niso ovadili.

Kandidat SMC-ja Urban Golež je na žrebu prejel zaporedno številko 4. Diplomirani politolog svojo prednost vidi predvsem v svoji mladosti, saj je star 33 let in svoji dosedanji politični neobremenjenosti. Zase pravi, da se že vrsto let udejstvuje na različnih funkcijah v družbenem in poslovnem življenju. V okviru svojih udejstvovanj je, tako zapiše sam, največji pečat pustil v humanitarnem društvu Leo klub Celjski vitezi.

Pod zaporedno številko 5 bodo volivci lahko svoj glas namenili kandidatu stranke SDS Milošu Rovšniku. Diplomirani ekonomist je od leta 1984 zaposlen na Slovenskih železnicah. Trenutno tam opravlja naloge vodje prodaje v potniškem prometu za Slovenijo in tujino. Tudi Rovšnik je športno dejaven in ima kvalifikacije za rokometnega trenerja. Kot trener mladih ekip je več let sodeloval z Rokometnim klubom Celje.

Vsi kandidati so svoja stališča predstavili v televizijskem in radijskem soočenju, ki sta dostopna na koncu prispevka. Na MMC-ju pa smo kandidate povprašali, kako bi ukrepali za zagon celjskega gospodarstva, kakšni so njihovi načrti z javnim prometom in kaj bi sami storili za ponovno oživitev območja, kjer je stala Cinkarna. Njihove odgovore objavljamo spodaj po vrstnem redu odziva kandidatov na naša vprašanja.

Rozman: Občina naj spodbuja podjetništvo mladih
Stane Rozman (SD) namerava, če bo izvoljen, vzpostaviti pisarno za pritegnitev novih podjetij v Celje. Obenem je prepričan, da bi morala občina spodbujati podjetništvo mladih tako, da bi "naredila natečaj za najpodjetniško idejo in zmagovalcu pomagala z zagonskimi sredstvi." Mnenja je tudi, da bi občina morala narediti več za promocijo mesta, ki ima s svojo zgodovino veliko možnosti, "da postane pomembnejša turistična destinacija." Mestno jedro pa bo po komunalni prenovi treba "poživiti z mestnim vrvežem".

Odsotnost mestnega avtobusa bi Rozman reševal s kandidaturo na Ekoskladu, kjer bi lahko občina dobila nepovratna sredstva za "nakup ekološko ustreznih avtobusov". Obenem pa je po mnenju Rozmana treba dograditi "severno vezno cesto in vzpostaviti možnosti za krožne linije po mestu, ki bodo, tudi s pomočjo subvencij iz proračuna, cenovno ugodne."

Glede reševanja območja, kjer je nekoč obratovala Cinkarna, pa je Rozman mnenja, da je ključno sodelovanje z državo, kjer bi morali doseči čimprejšnje sprejetje zakona o ekološki sanaciji Celjske kotline in temu nameniti del sredstev iz kohezijskega sklada. Občina pa bi morala s svojimi strokovnimi službami pripraviti projektno dokumentacijo, ki bi bila osnova za črpanje evropskih sredstev.

Rovšnik: Izboljšati povezave z Ljubljano, Zagrebom, Gradcem in Dunajem
Miloš Rovšnik (SDS) kot eno izmed rešitev gospodarskih dejavnosti vidi v ukrepih občine za večji pritok obiskovalcev v Celje, kar bi ne nazadnje spodbudilo tudi trgovinsko dejavnost v središču mesta. "Potrebni so ukrepi na področju promocije, s katerimi bi se veliko bolje izkoristila izjemna turistična ponudba mesta in okolice." Tovrsten ukrep bi bila po Rovšnikovem mnenju tudi organizacija mednarodnih dogodkov, ki bodo privabile ljudi in poskrbele za prepoznavnost mesta. Za gospodarski zagon Celja pa je po njegovem mnenju treba pripraviti spodbudne ukrepe v sodelovanju z gospodarstvom. "Treba je izkoristiti kadrovski potencial, zlasti mladih, in geografsko lego mesta."

Rovšnik bi javni prevoz urejal sistemsko z vključevanjem vseh dejavnikov prevoza, kot so avtobusni mestni promet, taksislužba, izposoja koles in stimulativni sistem parkiranja. Mestni prevoz pa je treba povezati tudi z javnim potniškim prometom, torej z vlaki in avtobusi. "Pri tem je treba upoštevati in tudi izboljšati povezave med kraji v okolici Celja in v smeri bližnjih mestnih središč, se pravi Ljubljane, Zagreba, Gradca in Dunaja ter tudi z letališčem Jožeta Pučnika in letališčem v Gradcu." Pri urejevanju mestnega prometa pa Rovšnik izpostavlja tudi potrebo po upoštevanju starejših in invalidov.

Za območje, kjer je nekoč stala Cinkarna, pa Rovšnik pravi, da je zanimivo in ima odlično lego. "Tja je treba umestiti gospodarsko dejavnost, ki bo območju dala popolnoma drugačen pečat. Postati mora primer dobre prakse reševanja ekologije, se pravi gospodarsko aktivna zelena površina Celja."

Golež: Središče mesta bo ljudi privabilo, šele ko bo dobilo vsebino
Urban Golež (SMC) meni, da bi morala občina za zagon gospodarstva omogočiti ustreznejšo podporo, tako mladim kot tudi uveljavljenim podjetjem, pri tem pa je pomembno učinkovito črpanje sredstev iz kohezijske politike. Golež dodaja še, da so za zagon gospodarstva potrebni še učinkovito prostorsko načrtovanje, uvedba alternativnih možnosti plačevanja komunalnega prispevka, ugoden najem poslovnih prostorov in zagotovitev svetovanja podjetnikom, ne nazadnje pa je pomemben segment pri oživitvi gospodarstva tudi obogatitev turistične ponudbe. Za oživitev središča mesta je po Goleževem mnenju nujno sprejeti odlok, ki bi uredil oddajo zdaj praznih uličnih lokalov. "Središče mesta bo ljudi privabil šele, ko bo dobil vsebino, se pravi gastronomsko, kulturno, butično in obrtniško ponudbo."

Ureditev javnega prometa v mestu je po Goleževem mnenju tesno povezana z okoljsko problematiko, zato je promet treba urediti po načelu trajnostne mobilnosti. "Urediti je treba kolesarske steze, uvesti izposojo mestnih koles, poiskati ekološke rešitve glede mestnega javnega prometa in nujno sprejeti odlok o taksislužbi, ki bo določal enotno ceno, enotno barvo vozil, potrebno usposobljenost voznikov in podobno." Golež še dodaja, da je v Celju potrebna celovita urbanistična rešitev problematike parkirišč, ljudi pa je treba tudi ozavestiti o načelih trajnostne mobilnosti.

Glede območja nekdanje Cinkarne pa Golež opozarja, da je bila rešitev za tehnološko sanacijo sprejeta brez širšega soglasja. "Najprej sta potrebna neodvisni monitoring zraka in zemlje, ki bo pokazal razlike v časovnem obdobju in s tem možnost ekoremediacije, kjer že onesnažene dele okolja ponovno oživljamo in ustvarjamo zdravo okolje. Ta je bila opravljena že v več evropskih državah, je do okolja prijazna in relativno poceni." Golež obenem dodaja, da bi na tem območju lahko uredili park ali športne površine.

Šrot: Osebno si na mestu nekdanje Cinkarne želim zelene stanovanjske soseske
Bojan Šrot (SLS): Najprej poudarja, da je mestna občina že izdelala strategijo gospodarskega razvoja občine, s katero med drugim načrtujejo finančne spodbude za zagonska podjetja in za inkubatorje. Dodaja pa še, da “imajo občine s formalnega vidika majhen vpliv na gospodarstvo, saj je večina nalog s tega področja v domeni države”. Zato si namerava prizadevati, da se pristojnosti za spodbujanje gospodarstva prenesejo na občinsko raven. Glede dejavnosti mestnega jedra Šrot meni, da je mesto danes bistveno živahnejše, kot je bilo pred prenovo, “žal pa je še vedno precej praznih lokalov, a ti niso v občinski, temveč so v zasebni lasti". Kot konkretna prizadevanja občine za oživitev mestnega utripa poudarja sofinanciranje obnove pročelij objektov v zasebni lasti in vzpostavitev mestnega marketinga. Ta temelji na sporazumu s skoraj 50 ponudniki blaga in storitev in bo deloval kot koordinator dejavnosti za razvoj mestnega jedra. Med drugim naj bi tudi spodbudil lastnike poslovnih prostorov, da zanje v sodelovanju z občino poiščejo najemnike.

Glede javnega prevoza Šrot najprej poudari potrebo po dograditvi severne vezne ceste, ki povezuje Novo vas in Lavo. “To je pogoj, da nadgradimo mestni promet, ki je v Celju že vzpostavljen, ga pa želimo narediti še učinkovitejšega.” Avtobusi pa bodo morali voziti pogosto, imeti enotno subvencionirano ceno in biti ekološko vzdržni. Šrot še dodaja, da nameravajo razširiti mrežo kolesarskih stez in povečati število ponudnikov izposoje koles. Njegova želja je tudi kakovostna raven taksislužb, kjer med drugim želijo poenotenje barv taksiavtomobilov in spodbuditi ekološko sprejemljiva električna taksivozila, ki bi jim omogočili tudi brezplačna polnjenja.

Na vprašanje o sanaciji območja nekdanje Cinkarne pa Šrot odgovarja, da sanacija degradiranega območja poteka, načrtujejo pa tudi ponovno urbanizacijo tega območja, kar se je tudi v Evropi že izkazalo kot dobra praksa. "Verjetno bo proces potekal v smeri pozidave stanovanjskih in poslovnih objektov. Osebno si želim, da bi tam bila zelena stanovanjska soseska s podzemnimi garažami."

Aleš Metličar (GZS) na naša vprašanja kljub večkratnemu dogovoru ni poslal odgovorov.