Zdaj že nekdanji člani stranke, pod izjavo za javnost so podpisani Matija Sprogar, Robert Šitum, Matevž Grajfoner in Marjana Kreitner, predsedstvu mestnega odbora, ki ga vodi Andrej Špenga, očitajo, da so si v nasprotju s statutom vzeli pravico za imenovanje liste kandidatov za mestne svetnike in kandidata za župana, to pa, da so storili brez vednosti vseh članov stranke, ki so dejavni v lokalnem odboru.

Izstopljeni člani so ob tem še dodali, da so o kršitvah obvestili tudi predsedstvo in izvršni odbor stranke, a odgovora na očitane nepravilnosti doslej niso dobili. Po njihovem mnenju celo obstaja sum, da je del tamkajšnjih poslancev stranke, predsedstvo in koordinator lokalnega odbora listo kandidatov imenoval izključno zaradi lastnih interesov in na podlagi prijateljskih, družinskih in drugih razmerij.
Preračunljiva negativna kampanja?
A v lokalnem odboru imajo popolnoma drugo plat zgodbe. V sporočilu za javnost so zapisali, da so bili vsi postopki izbire kandidatov za županskega kandidata, za mestni svet, mestne četrti in krajevne skupnosti izvedeni v skladu z internimi pravili SMC-ja. Ob tem so dodali, da zoper nobeno izmed izdanih odločb ni bil sprožen upravni spor, zaradi česar ugotavljajo, da kršitev ni bilo.

"Vse navedeno kaže na okoliščine, da so bile v stranko včlanjene osebe, ki že od začetka niso imele iskrenih namenov. Tovrstne reakcije napeljujejo na sklep, da se skuša stranki oz. njenemu lokalnemu odboru, ki ji javnomnenjske raziskave kažejo realno uvrstitev v drugi krog, škodovati in tovrstne izjave predstavljajo poskus diskreditacije stranke.
Izstopa tik pred nedeljskimi volitvami si ne moremo predstavljati drugače kot del negativne predvolilne kampanje. Takšno raven politične kulture obžalujemo in zavračamo … pri čemer ugotavljamo, da se osebe, podpisane pod elektronsko sporočilo, vse od dneva, ko je potekalo glasovanje o listah, niso udeleževale prav nobenih dejavnosti.
Ravno nasprotno, že od vsega začetka so izkazovale težnje po zasedbi vodilnih funkcij tako na državni kot na lokalni ravni in uveljavljanju lastnih interesov," so še zapisali.

Špenga je za STA še dodal, da so se nekateri v mestni svet želeli priti prek SMC-ja, čeprav so se ves čas sestajali tudi s predstavniki drugih strank.
Obsojenost kandidata
Sicer pa se Kranjc v zadnjih dneh spopada z očitki, da je lagal, ko je v volilni kampanji zatrjeval, da ni bil nikoli pravnomočno obsojen. Podatki mariborskega okrožnega sodišča namreč po današnjem poročanju POP TV-ja potrjujejo, da je v primeru Kranjca v predmetnem postopku odločilo, da je kriv storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, in sicer v času, ko je leta 1997 vodil mariborsko poslovalnico SKB banke.

Kot je mogoče razbrati iz podatkov sodišča, je Kranjc komitentu odobril izredni limit milijon in pol tolarjev, kar preračunano znese približno 12.500 evrov - od tega je ta oseba morala v njegovi pisarni pustiti milijon tolarjev oziroma osem tisoč evrov. Prvostopenjska sodba je bila štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta, sodba pa je postala pravnomočna z dnem izdaje sodbe Višjega sodišča v Mariboru 15. septembra 2006.

Ker je bil Kranjc obsojen na pogojno kazen, je sodišče njegovo sodbo decembra 2008 izbrisalo, zato velja za nekaznovanega, kar pa naj ne bi opravičevalo njegovega sprenevedanja. Kranjc med današnjim predvolilnim soočenjem na Planet TV-ju ni izrecno odgovoril na vprašanje, ali je bil kadar koli pravnomočno obsojen.

Dejal je le, da podatki, ki jih navajajo mediji, ne držijo, pač pa se je zgodil podoben primer, v katerem je prevzel krivdo nekoga drugega in se niti ni udeleževal sodnih obravnav.