Koprska županska bitka je ostra. Po 12 letih bi občino še naprej rad vodil Boris Popovič in pa osem protikandidatov. Kaj ponujajo kandidati? Kakšni bodo odnosi z novo občino Ankaran in kakšen bo razvoj Luke Koper? Mnenja so kandidati soočili na TV-soočenju, ki ga je vodila Mojca Petrič Bužan.

Kolja Štemberger (OLJKA) je poudaril, da želi biti dostopen občanom in je zato pripravljen poslušati njihove pripombe in predloge. Na območju Luke Koper bi naredil poslovno cono, kjer bi se proizvajali polizdelki, sama luka pa bi morala imeti dolgoročno razvojno vizijo, ki je po njegovem mnenju nima. Vodstvo bi tudi moralo biti bolj dolgoročno.

Polka Bošković (Lista Združeni za prihodnost) je pojasnila, da se vsak dan srečuje s stisko ljudi, zato meni, da bi morali denar prerazporediti za pomoč socialno ogroženim in ustvarjanje priložnosti za mlade, ne pa za neuresničljive projekte, kot je nebotičnik. Popoviču je očitala, da je zapravil več kot 700.000 evrov samo za vozni park. Luka Koper je po njenem mnenju strateško pomembna, zato je potreben konstruktiven dialog z Ankaranom, za katerega meni, da je nastal kot odgovor na Popovičev avtoritarni slog vodenja. Zavzema se tudi za gradnjo drugega tira, ki pa mora biti dopolnjen s tretjim pomolom.
Aleš Bržan (SMC) bi se ljudem približal z več dela na terenu, v kar bi bolj vpletel delavce na posameznih uradih, ki imajo po njegovem mnenju največ znanja s posameznih področij. Poudaril je tudi, da Luka Koper ni le vprašanje lokalne skupnosti, ampak celotne države, in da bi ljudje morali imeti vpliv na odločanje.
Olga Franca (SLS) je izpostavila težavo birokracije, ki se prek spleta sicer delno razrešuje, zlasti pri pridobitvi gradbenega dovoljenja in lokacijske informacije. Po njenem mnenju mora biti pristanišče zeleno in sobivati s krajani. Občina pa mora imeti vpliv na tako pomembno infrastrukturo.
Mojca Hilj Trivić (SDS) bi k pogovoru povabila civilne skupine, za kar bi imela dvakrat tedensko dan odprtih vrat, da bi slišala njihove predloge. Izpostavila je, da neposrednih bonusov zaradi onesnaževanja Koper od luke še ni dobil. Zato bi uvedla t. i. odškodninske kupone, ki bi jih prejeli občani npr. za plačevanje položnic.
Dorjano Dujmović (NSi) meni, da je okolica Kopra izgubila stik z jedrom mesta, zato bi ju bilo treba ponovno povezati. Meni, da bi morala Luka Koper najprej pojasniti svoje načrte in se nato jasno dogovoriti z občani Ankarana in Kopra.
Boris Popovič (KJN) se s sogovorniki ni strinjal in je izpostavil, da je Koper med najuspešnejšimi občinami v državi. Dodal je, da nikoli ne bodo imeli vsega, lahko pa so vsako leto boljši. Še enkrat je poudaril, da bodo velike težave z Ankaranom, ki bo dobil polovico denarja Luke Koper, razen če bo na volitvah zmagal Gašpar Gašpar Mišič.
Marko Brecelj (Akacije) je poudaril, da bo dosegljiv volivcem. Poudaril je, da je Luka Koper ekološko povsem nenadzorovana. Zato bi tam postavil različne merilnike, ki bi obveščali ljudi o stanju v pristanišču.
Tomaž Slavec (ZL) bi prenesel moč odločanja nazaj ljudem z obveznimi sklepi krajevnih skupnosti, ljudje pa bi sami glasovali o tem, kateri projekti naj se izvedejo. Zavzel se je za ekološki razvoj pristanišča. To možnost vidi v novem vhodu za tovornjake in terminalu za tovornjake ter gradnji drugega tira, kamor bi se preusmeril tovorni promet.

Kandidati so izpostavili tudi razvojno razliko med mestom in podeželjem, kjer ni povsod urejena vodovodna infrastruktrura, ni dostopa do svetovnega spleta, urejene niso tudi ceste. Prav tako so se strinjali, z izjemo Popoviča, da je tudi središče Kopra le na nekaterih delih lepo urejeno. Rešitev večina vidi tudi v samooskrbi prebivalstva.