Litva, ki predseduje Evropski uniji, bo tako gostila mednarodno konferenco na temo totalitarizmov, na kateri bodo sodelovali pravosodni ministri držav članic in predstavniki mladih.

Tudi v Sloveniji bo potekalo več dogodkov ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov. V ljubljanski stolnici so ta dan počastili z mašo, ki jo je daroval apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz. Slednji je izpostavil tudi svojo izkušnjo povojnih odnosov med Poljsko in Nemčio, kjer so prav poljski škofje pripomogli k prekinitvi sovražnega odnosa med državama.

Slovesnost pripravljajo tudi v krajevni skupnosti Rovte, kjer bo v nedeljo zbrane nagovoril tudi predsednik SDS-a Janez Janša. Študijski center za narodno spravo pa pripravlja spominsko slovesnost, ki bo 30. avgusta v Kobaridu, kjer bo zbrane nagovoril Boris Pahor.

Lukšič: Slovenska desnica zašla v profašizem
Na napovedane prireditve se je odzval predsednik stranke SD Igor Lukšič, ki je dejal, da imajo v njegovi stranki težave z zlorabo uvajanja različnih spominskih dnevov v strankarske namene. Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov pa se po njegovih besedah uporavblja kot "nekakšen praznik desnice."

"Problem s slovensko desnico je, da je šla čez rob antikomunizma v profašizem," meni Lukšič, ki ga je zmotilo predvsem izražanje časti domobranstvu "kot vojaški enoti nacistične vojske, kar je korak čez rob, ki mora vso demokratično javnost v Sloveniji in tudi Evropi postaviti pokonci."

Po oceni lukšiča gre pri sodelovanju SDS kot močne parlamentarne stranke, pri obujanju domobranstva za več kot le vprašanje političnega boja na polju ideologije. "Tako fašizem, kot nacizem , sta napovedala izničenje slovenstva. Kdor danes praznuje ustanvitev domobranskih enot, ki so pomagale pri tej raboti, ima z zgodovinskim spominom ali s sedanjo politično držo v demokratičnem sistemu velik problem."

NSi: Slovenija edina ni obsodila komunizma
Nasprotno pa so v stranki NSi ob današnjem spominskem dnevu prepričani, da bi morala Slovenija obsoditi zločine vseh treh totalitarizmov. V stranki opozarjajo, da je bil komunizem krut režim, kar dokazujejo številne migracije, ko se je "iz domovine je več tisoč zavednih Slovencev odšlo zato, da bi rešili svoja življenja, po katerih jim je stregel nov politični režim – komunizem. Zaradi te politične emigracije ima Slovenija po svetu mnogo pravih domoljubov, ki kljub grenkim spominov še vedno ljubijo slovenske korenine."

NSi meni, da politika kljub osamosvojitvi ni zmogla dovolj poguma, da bi odločno obsodila komunizem. "Še več, še naprej se izkrivlja resnica in žal tudi poveličuje spomin na komnizem z različnimi prireditvami." V stranki opozarjajo, da Slovenija ostaja edina država EU, ki komunizma ni obsodila.

Bogovič: Lukšič ne loči kaj je desnica
"Namesto, da bi v Sloveniji naredili korak naprej glede obsodbe zločinov, ki so se dogajali proti človečnosti v Sloveniji med drugo svetovno vojno in takoj po njej, pa ostre besede nekaterih politikov v današnjem času le obujajo in krepijo delitve na ranah, ki jih je to obdobje pustilo narodu," je v sporočilu za medije zapisal predsednik SLS Franc Bogovič.

Današnje besede predsednika SD dr. Lukšiča, ki ne loči, kaj je v Sloveniji desnica, pa je označil za eno samo demagoško in kontradiktorno nakladanje, saj enkrat pravi, da se ne smemo vračati v zgodovino, drugič pa sam odpira zgodovino in radikalizira retoriko na politično-ideoloških delitvah.

"Z označbo celotne desnice za profašistično je dr. Lukšič dokončno porušil meje dobrega okusa, ki ga s svojimi nastopi in političnimi floskulami že nekaj časa vztrajno preizkuša," še pravi Bogovič, ki je Lukšiča še pozval, naj se pri besedičenju zave svoje odgovornosti do ljudi in razumne pameti, ter preneha s svojim hujskaštvom, ki smo mu priča ob vseh državnih praznikih, zdaj pa že skoraj vsak dan.

Od dr. Lukšiča kot akademika SLS še pričakuje, da bo argumentirano soočil svoja - menda socialdemokratska stališča - z vrednotami in politikami, ki jih zagovarjajo razvite desnosredinske konzervativne stranke, poskušal pojasniti, kaj je počela njegova stranka na oblasti v obdobju 2009 - 2011, ne pa da bo svojo politično podobo gradil na 70 let starih delitvah

Dan, ki je zaznamoval usodo vzhodne Evrope
Slovenija se je praznovanju evropskega dneva spomina na žrtve totalitarnih režimov pridružila lani, ko je vlada s sklepom sledila resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ko jo je Evropski parlament sprejel aprila 2009.

Resolucija med drugim poziva države članice k razglasitvi 23. avgusta za dan spomina na žrtve totalitarizmov. Na ta dan sta leta 1939 zunanja ministra Sovjetske zveze in nacistične Nemčije podpisala sporazum o nenapadanju, ki je zaznamoval prihodnost držav vzhodne Evrope.

V Baltskih državah se na ta dan spominjajo tudi protesta proti sovjetskemu režimu. Na ta dan je leta 1989 okoli dva milijona prebivalcev baltskih držav z držanjem za roke oblikovalo 600 kilometrov dolgo verigo, ki je povezovala prestolnice vseh treh baltskih držav.