Nekdanji finančni minister Franci Križanič meni, da si Slovenija iz trenutnih težav lahko pomaga sama. Predlogi temeljijo na cilju, da Slovenija ostane suverena in demokratična država, katere glavna skrb je kakovost življenja vseh njenih prebivalcev.

Predsednik stranke Igor Lukšič je prepričan, da Slovenija vire in znanje ima ter ni v taki krizi, kot se prikazuje. "Manjka le aktivna ekonomska politika, ki bi te vire uporabila," je prepričan. Trenutne težave je tako po njegovih besedah treba reševati z vsemi viri, ki jih Slovenija ima, razprodaja premoženja pa "ne pride v poštev".

Prav zato v SD-ju ne bodo podprli zakona o Slovenskem državnem holdingu v trenutni obliki, saj naj bi ustvarjal podlago za razprodajo državnega premoženja. Lukšič pravi, da prodajati paradne konje gospodarstva v tem trenutku nima smisla.

Brez podpore predlogom za sanacijo bank
Križanič je tako v povezavi z Novo Ljubljansko banko spomnil, da ima banka oblikovane zelo visoke rezervacije, ki bodo ob njihovi sprostitvi lastnikom omogočale visoke dobičke. Predsednik SD-ja je ob tem dejal, da stranka trenutne rešitve za sanacijo bank ne podpira, saj bi banke nosile premalo posledic.

SD bo verjetno podprl pokojninsko reformo
Lukšič je načrt koalicije za izvedbo reform in ključnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva do konca leta označil za realen, če ne bo odpirala tem, ki s tem nimajo nobene povezave. Pokojninsko reformo bodo v SD-ju zelo verjetno podprli, a nasprotujejo odpiranju ideoloških tem znotraj reforme in uvedbi individualnih računov.

Predlogi SD-ja med drugim predvidevajo 100-odstotno olajšavo pri davku od dohodka pravnih oseb in dohodnini za naložbe v delnice slovenskih sistemskih bank, zavarovalnic in v državne obveznice. Poleg tega vsebujejo še vrsto drugih zakonodajnih ukrepov za spodbujanje vlaganja v delnice sistemskih bank, zavarovalnic in v državne obveznice.

Od leta 2004 je šest milijard slovenskih prihrankov odteklo v davčne oaze
Slovenija namreč po Križaničevih besedah letno ustvari okoli dve milijardi neto prihrankov, od leta 2004 pa jih je v tujino odteklo približno šest milijard, od tega veliko v davčne oaze. Ti visoki prihranki Slovenijo tudi razlikujejo od Grčije, Španije in Portugalske.

V stranki želijo te prihranke usmeriti v sanacijo dolžniške krize in čim bolj omejiti njihovo odtekanje v tujino. Predlagajo obveznost gospodarskih družb v pretežno državni lasti, da višek sredstev naložijo v delnice sistemskih bank, zavarovalnic in državnih obveznic, bankam, zavarovalnicam in skladom pa bi odpravili omejitve pri plasiranju sredstev v državne obveznice in delnice strateških podjetij.

Banke, zavarovalnice in pokojninske družbe v pretežno državni lasti ter paradržavni skladi bi bili obvezani vse premoženje v tujini kot kratkoročni kapital v nekem doglednem roku vrniti v Slovenijo, paradržavni skladi pa bi bili prvenstveno namenjeni dokapitalizaciji strateških podjetij.

Protikrizni davek za prebivalce davčnih oaz
Sprostili bi tudi prevzemno zakonodajo za podjetja v državni lasti, uvedli poseden protikrizni davek na premoženje slovenskih rezidentov v davčnih oazah ter davčno amnestijo zanje, če jih vrnejo, za vse posle slovenskih rezidentov pa bi predpisali ničnost pogodbenih klavzul, vezanih na bonitetne ocene.

Križanič se zaveda, da bi se zaradi teh ukrepov najverjetneje dvignile obrvi v Evropski komisiji, a prepričan je, da druge možnosti ni in da moramo do uvedbe skupnih evrskih obveznic nujno angažirati domače prihranke in si sami pomagati. To bi morali jasno povedati tudi v Bruslju.

Za boj proti recesiji pa v SD-ju predlagajo dokapitalizacijo dveh največjih bank s spremembo dela državnih vlog v navadne delnice in postopnejšo uvedbo strožjih kapitalskih zahtev, spodbujanje velikih infrastrukturnih investicij v javno-zasebnem partnerstvu ter spremembo proračunske politike, da bo ta spet v večji meri usmerjena v financiranje razvoja in znanja kot ključnega razvojnega dejavnika.

Okrepiti davčno disciplino
Odpravo strukturnega primanjkljaja pa bi dosegli s pomočjo pokojninske reforme, okrepitvijo davčne discipline, uvedbo posebnega kriznega davka v obliki triodstotnega dviga obeh stopenj davka na dodano vrednost (DDV), davka na nepremičnine in z dodatnimi spremembami dohodninske lestvice za večjo obdavčitev tistih z višjimi dohodki. S slednjim ukrepom bi lahko pokrili dvig socialnih transferjev zaradi višjega DDV-ja.

S temi ukrepi naj bi nadomestili večji del strukturnega izpada prihodkov okoli 900 milijonov evrov, ki ga je po Križaničevih besedah povzročila davčna reforma iz leta 2007 in s katerim si je država omejila možnost reševanja krize.

Visoke rezervacije NLB-ja omogočajo dobičke
Križanič je tako v povezavi z Novo Ljubljansko banko spomnil, da ima banka oblikovane zelo visoke rezervacije, ki bodo ob njihovi sprostitvi lastnikom omogočale visoke dobičke. Predsednik SD-ja je ob tem dejal, da stranka trenutne rešitve za sanacijo bank ne podpira, saj bi banke nosile premalo posledic.

Križanič je dejal, da za zdaj ni znakov, da bi bila vlada pripravljena spremeniti ekonomsko politiko, zato upajo, da bodo njihovi predlogi k temu pripomogli.

S. B. L.