Ustavno sodišče je zavrglo pobudo Ivana Beleta za začetek postopka za oceno ustavnosti tako imenovane lustracijske določbe.

Profesor kazenskega prava na ljubljanski Pravni fakulteti je namreč želel oceno tistega dela zakona o sodniški službi, ki določa, da za vrhovnega sodnika ne more biti imenovan tisti kandidat, ki je sodil ali odločal v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice. Takšni očitki bremenijo Beleta, ki je sodeloval v procesu leta 1974, ko je bil obsojen Oto Vilčnik.

Sodišče je pobudo zavrglo, saj doktor Bele tudi v primeru uspeha pobude ne bi mogel biti več imenovan za vrhovnega sodnika, ker je že dopolnil 70 let.

Ustavni sodnik Ciril Ribičič pa je prepričan, da je bilo iz pobude očitno, da z njo Bele ni želel doseči izvolitve za vrhovnega sodnika, temveč zgolj ugotovitev ustavnega sodišča, da mu je bila storjena krivica in to na podlagi protiustavnega predpisa, ki ga je izpodbijal.