V DZ-ju se je nadaljevala seja komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri so govorili o domnevnih zlorabah policijskih ukrepov za diskreditacijo nekaterih politikov.

Černač: Podlaga za preiskave ne smejo biti govorice
Predsednik komisije Zvonko Černač (SDS) je uvodoma dejal, da se očitno pogosto dogaja, da se pišejo uradni zaznamki policije na podlagi tega, kar se sliši na ulici, ne da bi se te trditve preverile. Takšni zaznamki nato, kot pravi, dobijo svoje mesto v odredbah za preiskovalne ukrepe, kar je po njegovem mnenju škandalozno. Prepričan je namreč, da bi moral biti podlaga za preiskave utemeljen sum, ne pa gostilniške govorice.

"Dejstvo postaja, da so te metode uporabljene v primeru oseb, ki so politični konkurenti tistih, ki imajo v rokah represivne organe, ali pa njihovi bivši sopotniki, ki so se izneverili," je zatrdil.

Policija izgubila računališke diske Andreja Magajne
Na komisiji je svojo zgodbo pojasnil nepovezani poslanec Andrej Magajna. Sam je bil osumljen, da je del mednarodne pedofilske mreže. Spomnimo: 9. junija 2009 so slovenski preiskovalni organi dobili obvestilo iz Luxemburga, da je bila iz IP-naslova njegovega računalnika zaznan prenos datoteke, domnevno s pedofilsko vsebino. Leto in pol po obvestilu so policisti pri Magajni izvedli policijsko preiskavo, zasegli več računalnikov in na enem izmed njih našli sporno fotografijo dekleta, oblečenega v hlače in z golim oprsjem. Ali je bilo dekle mladoletno ali ne, ni znano. Po šestih mesecih, ko bi morali biti zaseženi računalniki vrnjeni Magajni, so na policiji razkrili, da so računalniški diski izginili. Do danes jih še niso našli.

Magajna je pojasnil, da je vedel, da bo prišlo do preiskave pri njem, saj ga je na to "prijateljsko opozoril" Milan Balažic, ki je kasneje za MMC pojasnil, da je o tej preiskavi dobil namige iz najvišjih političnih krogov levice. 20. oktobra 2010 je bilo namreč na dnevnem redu seje DZ-ja glasovanje o zakonu o RTV Slovenija in Magajna je napovedal, da bo glasoval proti zakonu, kljub grožnjam, ki jih je bil deležen. Magajna je na seji dejal, da ga je vsa zadeva izredno šokirala, saj ni pričakoval, da lahko dejansko pride do uresničenja grožnje.

Kje odtekajo informacije o tajnih preiskavah?
Magajni se zdi sumljivo, da je prišlo tako hitro do medijskega razkritja preiskave. Že nekaj minut po prihodu policistov na njegov dom so namreč prišli tudi novinarji A kanala s celotno ekipo. Magajna je nato, kot pravi, poklical odgovornega urednika na omenjeni medijski hiši, ki mu je povedal, da so prejeli anonimni klic Magajninih sosedov, da je na njegovem domu policija. Magajna je dejal, da je problem v tem, da je njegova soseda starejša gospa, ki nima telefona in si ga zato hodi izposojat k njegovi družini.

Magajna zato sumi, da podatki odtekajo s samega vrha policije. Poudaril je, da bi želel generalnega direktorja policije Janka Gorška, ki se seje ni udeležil, vprašati, ali je v letu 2010 bil v stiku z novinarko Damjano Seme in ali je bil z isto novinarko, takrat še kot načelnik policijske uprave Celje, v stiku leta 2005, ko je bila izvedena preiskava pri celjskem županu.

Matoz: Fotografija ni bila nikoli sneta iz medmrežja
Magajnov odvetnik Franci Matoz je še poudaril, da gre pri njegovem varovancu za tipičen primer prekoračitve načela sorazmernosti pri posegu v njegove pravice. Poudaril je, da se je za sporno sliko dekleta izkazalo, da sploh ni bila sneta iz medmerežja in da ni bila nikoli naložena na Magajnov računalnik. Sprašuje se, kako je lahko preiskovalni sodnik sploh "tako nekritično" izdal odredbo za hišno preiskavo.

Opozoril je tudi, da Magajni po šestih mesecih, kot je določeno po zakonu, niso bili vrnjeni računalniški diski in da sploh še ni bil uredno obveščen, da so izgubljeni.

"Preiskovalni ukrepi policije so se uporabljali tudi za diskreditacijo"
Predlagatelji seje, SDS, SLS in SNS, trdijo, da medijsko izpostavljeni primeri zadnjih let kažejo, da so se posamezni preiskovalni ukrepi policije uporabljali tudi za diskreditacijo vidnih posameznikov, ki z gospodarsko kriminaliteto nimajo nobene zveze. Ob tem predlagatelji navajajo primere poslancev Zmaga Jelinčiča (SNS) in Andreja Magajne (nepovezani poslanci) ter županov Franca Kanglerja (Maribor) in Antona Štihca (Murska Sobota).

V zahtevi izpostavljajo tudi problematiko povečanja uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so posledica tega, da se policija ukvarja z raznimi anonimkami in dela uradne zaznamke, ki pogostokrat nastanejo "na podlagi nekih domnev ali govoric".

LDS: Gre za diskreditacijo dela policije
Predlagatelji zato predlagajo, da komisija sprejme sklep, da je bil s posameznimi zakonskimi spremembami vzpostavljen sistemski mehanizem za možnost zlorabe policije v politične namene. Hkrati predlagajo, da naj komisija državnemu zboru predlaga, da sprejme takšne spremembe zakonodaje, ki bi tovrstne zlorabe preprečile.

Na zahtevo za sklic seje so se odzvali v LDS-u in zapisali, da je komisija, ki jo vodi predsednik Zvonko Černač, postala eden od stebrov kampanje, katere namen je predvsem "diskreditacija dela slovenske policije in drugih preiskovalnih organov, ki so si drznili pogledati politikom pod prste".