Na podlagi razprave s predstavniki občinskih stanovanjskih skladov in drugih organizacij s tega področja bodo po besedah ministra Simona Maljevca videli, kakšne spremembe v zakonodaji so potrebne, v drugi polovici leta nameravajo začeti pripravljati spremembe stanovanjskega zakona, "da bo delo na terenu potekalo še bolj tekoče".

"Naši načrti so jasni: do leta 2026 zagotoviti gradnjo čim več stanovanj, naš cilj je 5000, od leta 2026 naprej pa sistem, ki bo deloval s sredstvi v višini 100 milijonov evrov letno," je minister naštel vladne zaveze.

"Prva točka, ki smo se ji zavezali, je zagotoviti zadosten znesek financ za gradnjo, tako da me veseli, da bo z letošnjim letom za gradnjo na voljo že 50 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost ter dodatno še 25,5 milijona evrov iz proračuna. Ta trend bomo nadaljevali tudi v prihodnjih letih," je zagotovil.

Regijske stanovanjske organizacije so obiskali, ker jih je zanimalo, kakšno je stanje na terenu. "Da lahko stanovanjsko politiko premaknemo naprej, bo potrebno sodelovanje vseh. Stanovanjski skladi so osnovna hrbtenica tega sistema ... Osnova ugotovitev s terena kaže, da je situacija različna, tudi pristopi k reševanju so različni. Nujno je, da kot ministrstvo vzpostavimo povezavo, vnesemo stabilnost v sistem," je dejal in dodal, da želijo, da bi se v tej sestavi srečevali vsaj dvakrat letno.

Stanovanj primanjkuje praktično povsod. "Ob pomanjkanju stanovanjske politike zadnjih 30 let so bili stanovanjski skladi prepuščeni sami sebi in so reševali situacijo najbolje, kot so lahko. Tako da smo za to, da situacija ni še slabša, lahko hvaležni njim," je povedal minister.

Ugotovili so, da so prikrajšane vse generacije, pogosto so bili izpostavljeni mladi, ter tudi, da ni na voljo ustreznih podatkov o tem, kakšne so potrebe po posameznih skupinah ljudi in po regijah, kakšna bi bila sprejemljiva najemnina.

Načrt financiranja

Julija lani je takratno ministrstvo za okolje in prostor izdalo odločbe o odobritvi sofinanciranja javnih najemnih stanovanj iz načrta za okrevanje in odpornost za 34 projektov, ki predvidevajo pridobitev skupno 1036 javnih najemnih stanovanj. Skupna višina nepovratnih sredstev je takrat znašala 60 milijonov evrov.

Z evropskimi sredstvi naj bi bila v podravski regiji zgrajena 404 stanovanja, v obalno-kraški 166, v jugovzhodni Sloveniji 112, v koroški regiji 101, v savinjski 82, v osrednjeslovenski 80, v posavski 37, v goriški 24, v gorenjski 20 in v primorsko-notranjski regiji 10. Vsa stanovanja se bodo oddajala prek javnih razpisov in po neprofitni najemnini.

Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner je na seji odbora DZ-ja pretekli teden povedal, da bo dodatnih 25,5 milijona evrov, predvidenih v rebalansu državnega proračuna za letos, namenjenih povečanju premoženja republiškega stanovanjskega sklada, od česar bo ta 24 milijonov evrov namenil sofinanciranju gradenj občinskih skladov.

Na ministrstvu so tudi pojasnili, da je "točna narava vira odvisna od usklajevanj tako na ravni vlade kot javnosti". "Zato smo se kot vlada zavezali, da do celostne rešitve zagotovimo proračunsko financiranje za projekte, ki že nastajajo, nato pa poiščemo primerno rešitev, okrog katere bo mogoč konsenz," so navedli.