V ZSSS-ju menijo, da bi se z umikom brezposelnih iz predloga zakona omogočilo povečevanje zaposlovanja v okviru fleksibilnejšega delovnega časa, predvsem s krajšim delovnim časom. Ker malo delo predstavlja bistveno cenejšo obliko zaposlovanja, bi zdajšnje zaposlovanje za krajši čas namreč sčasoma izginilo.

Z uvedbo malega dela pa bi se povečalo tudi število "zaposlenih revnih". S "premikom trga dela v storitveni sektor", kar se dogaja pri nas, se povečuje malo delo, obenem pa se niža "pokritost delavcev s kolektivnimi pogodbami", kar pomeni nižanje pravne zaščite za delavce, opozarjajo.

Malo delo - ovira do redne zaposlitve
Malo delo pomeni tudi "oviro na poti do redne zaposlitve", kar predstavlja težavo tako za brezposelne kot prve iskalce redne zaposlitve, pravijo v ZSSS-ju. Ob tem navajajo tudi podatke ene izmed zadnjih študij v Nemčiji, kjer se je od uvedbe malega dela v letu 1998 441.000 "malih delavcev" redno zaposlilo, a se je pri tem 437.000 redno zaposlenih premaknilo v malo delo.

"Izkušnje iz Nemčije kažejo poslabšanje razmer"
Kot argument proti malemu delu navajajo še besede Jožeta Mencingerja z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, ki pravi, da bo malo delo izrinilo redno zaposlitev. To kažejo tudi nemški podatki, kjer je med letoma 1998 in 2008, ko je naraščalo malo delo, izginilo 1,4 milijona rednih delovnih mest.

Zaradi malega dela bodo tudi prilivi v pokojninsko blagajno nižji
Prav tako pa so prepričani, da malo delo ni v skladu s konceptom dostojnega dela, ki ga spodbuja mednarodna organizacija dela (ILO). Malo delo namreč zmanjšuje socialne pravice in varnost, kar posredno vpliva tudi na nižanje cene dela redno zaposlenih. Tako bo imel zakon v taki obliki kot posledico še "manjše prilive v pokojninsko, zdravstveno in socialno blagajno", še opozarjajo v ZSSS-ju.