"S prejšnjimi vladami smo se tudi kregali, a smo se lahko skupaj nato tudi dogovorili. Ta vlada pa ima zgrešene pojme, kaj je socialni dialog, kaj je socialno partnerstvo," je prepričan predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. 9. julija bodo namreč poslanci obravnavali kar nekaj zakonov, ki jih je vlada v postopek poslala brez soglasja s socialnimi partnerji.
"ZSSS zahteva umik vseh zakonov, ki se tičejo položaja delavcev, pa niso niti približno usklajeni. To bo črna seja za načela socialne države in drastično kleščenje delavskih pravic v Sloveniji. Napadene so skoraj vse delavske pravice, ki jih imamo," poudarja Semolič. Zato so zdaj sprejeli trdno odločitev, da se bodo jeseni spopadli s koncepti vlade, saj se napoveduje splošna stavka in še kaj.
Malo delo bo pogubno za mlade in zaposlene
Sindikalisti so namreč prepričani, da vlada ne razume socialnega dialoga. Izpostavili so predlagani zakon o malem delu, s katerim se po Semoličevih besedah vlada problematike trga dela loteva na povsem napačen, izjemno škodljiv način. Namesto da bi v ospredje postavila cilj, kako dvigniti stopnjo zaposlenosti za nedoločen čas, kako pomagati mladim pri vstopanju na trg dela, s tem projektom, pravi Semolič, spodbuja naraščanje negotovih oblik zaposlovanja, saj bo delo za nedoločen čas postalo unikatno delo.
"Delodajalcu se bo malo delo izplačalo"
"Delodajalcu se izredno splača imeti malega delavca, precej bolj kot redno zaposlenega delavca, ki uživa določeno pravno varstvo," izpostavlja Zorko. V Nemčiji več kot 7 milijonov ljudi opravlja to malo delo, kar je več kot 20 odstotkov vseh zaposlenih v tej državi, dodaja. Slovenski minister za delo sicer zavzeto poudarja, da malo delo pomeni stik s trgom dela za mlade, a podatki iz tujine kažejo, opozarja Zorko, da se je samo 10 odstotkov mladih, ki so opravljali malo delo, zaposlilo na tem mestu. "To ni prava pot k pospeševanju zaposlovanja mladih," je zatrdil.
Še posebej se malega dela bojijo v sektorju gostinstva, trgovine in čiščenja, saj je tudi v tujini tak način dela najbolj razširjen v teh sektorjih. Delavci v gostinstvu na primer večkrat delajo po deljenem delovniku, saj pripravljajo najprej zajtrke, nato kosila in potem še večerje. zato dobijo tudi dodatek k plači, po novem pa bi lahko za isto delovno mesto delodajalci zaposlili tri različne delavce, ki bi delali le po nekaj ur.
"To ni pot socialne države"
"Delodajalci ploskajo, saj bo to za njih absolutno nižji strošek, ni stroškov za varstvo pri delu, izobraževanje, ni se jim treba bati stavk, manejo pa si roke nad dobički," opisuje Semolič. Prepričan je tudi, da bodo ti premiki na trgu dela objektivno prizadeli tudi pokojninsko in zdravstveno blagajno, ker bo prilivov manj, prilivi v dobičke pa bodo večji. Zorko pa poudarja, da malo delo nedvomno povečuje nizke plače."Prejemki po malem delu tudi ne omogočajo preživetja, zato bodo morali upravljati 2 ali tri službe malega dela, kar pomeni, da uvajamo ameriški način dela. To ni pot socialne države."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje