Stavkovni odbor, ki ga je oblikovala pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Janez Posedi je sklenil, da bo datum stavke delavcev javnega sektorja določen 1. septembra, do 10. septembra pa bodo dokončno oblikovali stavkovne zahteve. Kljub vsemu pogajanj z vladno stranjo, če bo ta izpolnila njihove zahteve, ne izključujejo.

Posedijeva skupina 22 sindikatov se pripravlja na stavko
Posedijeva skupina, v kateri je 22 sindikatov, je v vladi postavila tri pogoje za morebiten začetek pogajanj. To so: sklep vlade, ki bo ministrici za javno upravo omogočal, da se pogaja tudi o vsoti, ki naj bi jo privarčevali, umik oznake interno z vladnih izhodišč in umik dopolnila k 9. členu novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanaša na položajni dodatek.

Sindikati bodo, "glede na različna pravila igre", o sklepu stavkovnega odbora obvestili člane in povprašali za njihovo stališče, je povedal Dušan Miščević, vodja stavkovnega odbora.

Sviz še vedno zadržan
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije odpoved nekaterim pravicam pogojujejo z vladnim zagotovilom, da bodo te, ko bo to omogočala gospodarska rast, povrnjene. Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza, pa podrobnosti o tem, katerim pravicam bi se sindikat odpovedal in kako bi potekala njihova vrnitev, ni želel izdati. Gre namreč za del strategije pred pogajanji z vlado.

Stavka: Da, ko odpove vse drugo
Sviz je sicer podprl stališče Konfederacije sindikatov javnega sektorja, da mora vlada umakniti ultimat o znižanju plač, a o stavki še ne razmišlja. To bo prišlo na vrsto šele, če bodo pogajanja neuspešna, odločitev pa mora biti sprejeta na tajnem glasovanju celotnega članstva. Sindikat ima 40 tisoč članov. Sviz stavko razume kot najmočnejše orožje delavcev, ki pa ga gre uporabiti šele takrat, ko so izčrpane vse druge možnosti in so ogroženi "vitalni interesi zaposlenih".

"Naj prispevajo tudi drugi"
Štrukelj od vlade pričakuje odgovor glede porazdelitve bremen za reševanje krize, saj "zaenkrat vidim samo, da hoče znižati plače javnim uslužbencem". Med drugimi možnostmi našteva višjo obdavčitev bogatih slojev, gospodarnejše ravnanje z javnimi sredstvi v javnih razpisih, dodatne obdavčitve bank in odpoved nakupu "vojaškega železja".

Tajniku Sviza prav tako ni všeč, da vlada molči o tem, kako bodo k reševanju krize prispevali državni funkcionarji, saj naj bi dobil namig, da naj bi "najodgovornejši v tej družbi že pravzaprav dovolj prispevali z lanskoletnim znižanjem plač za štiri odstotke" in dodaja, da "če je tako, potem seveda tu kakšne pravične razporeditve bremen ne bo mogoče vsiliti zaposlenim v javnem sektorju".

Štrukelj je še dejal, da izjavo ministra Križaniča, da nekaj maneverskega prosotra še ostaja vidi, kot napoved, da bo vlada ultimat o plačah umaknila.