Vlada bi morala po besedah predsednika konfederacije in glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimirja Štruklja v DZ vložiti le nujne spremembe zakona o sistemu plač, ki se nanašajo na uskladitev plač z inflacijo in na odločbo ustavnega sodišča glede sodnikov in funkcionarjev.

"Vse drugo dajmo še razmisliti, da se nam ne bo zgodilo tisto kot leta 2008, ko smo nepripravljeni, zaradi bližajočih se volitev in računa politike, da bo uveljavitev novega plačnega sistema prinesla nekaj političnih točk, šli v plačni sistem, ki je bil nedomišljen, nerazdelan in se že dve leti bodemo z napakami, ki povzročajo socialne konflikte, napetosti in nezadovoljstva posameznih skupin," je opozoril.

"Nekontrolirani izleti premierja"
Znova je poudaril še, da predloge vlade, ki izključno težijo k varčevalnim ukrepom, zavračajo. Ob tem je opozoril na "nekontrolirane izlete predsednika vlade" oz. njegove napovedi o zategovanju pasu, ki jih naslednji dan popravlja, češ, da ni imel v mislih plač.

"Jasno je, da gre za velik obseg javnih sredstev, a krize, ki definitivno je, in ne moremo se pretvarjati, da ne zadeva vseh nas, ni mogoče izkoristiti za to, da bi se javnim uslužbencem in zlasti učiteljem dolgoročno, za zmeraj, poslabšal njihov delovni položaj," opozarja Štrukelj.

Če pa bi si tudi slovenska vlada omislila podobne ukrepe, kot si jih je španska, ki je javnim uslužbencem plače znižala za pet odstotkov, bi to nedvomno pomenilo stavko, pravi Štrukelj.

Sviz: Novi pravilnik omogoča odpuščanje
Štrukelj je kot glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja komentiral tudi novi pravilnik o normativih in standardih za srednje šole, ki spreminja koncept učiteljeve obveznosti. Namesto 20 ur na teden naj bi obveznost učiteljev določili s 760 urami na leto. To bo v prihodnjih dneh konfliktna tema med Svizom in ministrstvom, je napovedal Štrukelj.

V sindikatu skriti namen spremembe iz tedenske v letno obveznost vidijo v tem, da bo tako omogočeno odpuščanje. V prihodnjih petih letih naj bi namreč grozilo drastično znižanje števila dijakov - s 87.000 na 70.000.

V Svizu so vladi predlagali tudi spremembe glede pokojninskih novosti. Sami menijo, da bi se moral izračun pokojnin opravljati na podlagi 24-letnega povprečja. Strinjajo pa se z dvigom upokojitvene starosti na 63 oziroma 65 let.