Glavni tajnik sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) Branimir Štrukelj je na novinarski konferenci povedal, da si je težko predstavljal, da bi bila lahko odločitev ustavnega sodišča o tej zadevi negativna. To odločitev je ustavno sodišče sprejelo že marca letos.

Štrukelj: Zagotovo to ni prispevek k pravni državi
Po njegovem mnenju se je sodišče s tem, ko je zadevo zavrglo, izognilo težki odločitvi. "Težko sprejmem ravnanje ustavnega sodišča, ki je v primeru sodniških plač čez noč sprejelo odločitev o rešitvah, pri učiteljskih plačah pa je kljub prednostni obravnavi trajalo več kot devet mesecev, da se niso odločili," je še dodal Štrukelj.

"Jaz sem na nek način verjel, da bo ustavno sodišče o tej stvari odločalo pošteno," je izposta vil glavni tajnik SVIZ-a. "Zagotovo to ni prispevek k pravni državi in veri v pravno državo," je še komentiral odločitev sodišča.

Štrukelj je ocenil, da SVIZ-u ob takšni odločitvi ustavnega sodišča ne preostane drugega, kot da pravico v tej zadevi poišče na evropskem sodišču za človekove pravice. "Če na ustavnem sodišču nismo prišli do poštenega sojenja, in nismo prišli, potem bomo pač storili vse, da do tega pridemo na sodišču, ki nam še edino preostane, to je Evropsko sodišče za človekove pravice," je poudaril. Po njegovem mnenju je pomembno, da pride do razsodbe, pa čeprav le na simbolni ravni.

"Odločitev ustavnega sodišča krši človekove pravice"
Marko Bošnjak iz odvetniške družbe Čeferin je pojasnil, da sta bili ustavni pritožbi vloženi v isti zadevi avgusta 2009, obe pa sta bili opredeljeni kot "absolutno prednostni". Zato domneva, da je ustavno sodišče sledilo utemeljitvi, da gre za vzorčen primer. Sodišče je pritožbi zavrglo z navedbo, da "zatrjevane kršitve človekovih pravic niso podane", česar pa, kot pravi Bošnjak, ni utemeljilo.

Ocenjuje, da tak način ne ustreza standardom ustavnega sodišča. "Ne le dejstvo, da je za to zadevo na vrsti še čez 3.000 podobnih primerov, ampak tudi, ker je ustavno sodišče zadevo dvakrat uvrstilo na preliminarno obravnavo, je kazalo na to, da odločitev presega pomen konkretne zadeve," je poudaril Bošnjak. Ravno zato se mu zdi odločitev sodišča skrajno nenavadna, saj meni, da gre za kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Predsednica osnovnošolske konference SVIZ-a Irena Lipovec je razložila, kako se ob odločitvi počutijo prizadeti: "Drugega, kot da smo skrajno razočarani, sploh ne moremo povedati."

Štrukelj: Pravni postopki povezani z velikimi stroški
Odvetnik Dino Bauk iz odvetiške družbe Ferfolja je povedal, da je velika večina preostalih zadev še v začetni fazi in dodal: "Vsi smo presenečeni nad odločitvijo." Štrukelj pa je pripomnil, da so pravni postopki povezani tudi z velikimi stroški. Pritožbi sta po njegovi oceni SVIZ do zdaj stali že več kot 200.000 evrov.

Vrhovno sodišče je lani poleti sprejelo odločitev, ki je nasprotna tisti iz decembra 2007, na podlagi katere se je 3.500 članov SVIZ-a odločilo vložiti tožbe za premalo izplačane plače. Kot je takrat pojasnil Štrukelj, so po razlagi vrhovnega sodišča učitelji sicer upravičeni do izplačila razlike v višini petih odstotkov plače, vendar bi se morali najprej v roku pritožiti pri delodajalcu, zato jim razlika v plači ne pripada.

Kot je znano, je sodišče sprva ugodilo tožbi učitelja v osnovni šoli, ki je opravljal delovno mesto, za katero je zahtevana sedma stopnja izobrazbe, sam pa je imel le šesto, izplačana plača na podlagi omenjenega 5.a člena in ne 14. člena zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. S tem bi dobil za nazaj izplačanih 90 in ne le 85 odstotkov polne plače. Na zadnjo odločitev vrhovnega sodišča se je SVIZ pritožil na ustavno sodišče, ki je, kot je omenjeno, pritožbo zavrglo.