Predstavniki vlade in študentov so poglede soočili na konferenci o študentskih vprašanjih. Tema razprave ni bilo le malo delo, temveč tudi študentske postelje in štipendije ter druga aktualna vprašanja, denimo prednosti in slabosti bolonjske reforme.

Minister za delo Ivan Svetlik se je najprej dotaknil štipendijske politike; v pripravi je namreč nov zakon, ki bo to politiko uredil na nov način. Državna štipendija bo zagotovljena velikemu številu študentov, za prvo in drugo stopnjo vsakemu, ki bo izpolnjeval pogoje, je povedal. Prag za pridobitev bo mnogo nižji, in sicer se bo pomaknil na 65 odstotkov neto plače na družinskega člana, je še pojasnil minister. Omenil je tudi možnost posojil za izobraževanje.
Napovedal je tudi ureditev otroških dodatkov in subvencij za prevoz.

O študentskem delu je dejal, da predstavlja okoli 30.000 zaposlitev. Zakaj ne bi tega pretvorili v redne zaposlitve, se je vprašal in dodal, da bodo izkušnje iz študenstkega dela zdaj formalizirane. Delo se mora iz brezpravne oblike dela spremeniti v urejeno obliko dela z vsemi prednostmi, ki ga je imelo, vključno z dostopom do ustreznih socialnih pravic, je še dejal minister za delo.

Markslova: Štipendije vsem, ki jim delo pomeni socialni korektiv
Na njegove besede in besede premierja Boruta Pahorja, da študenti ne morejo obenem delati in študirati, se je odzvala Maršenka Marksel, predsednica odbora ŠOS-a za socialna in zdravstvena vprašanja. Kot je dejala, bi moralo biti štipendij toliko, da bi bilo poskrbljeno za vse tiste študente, ki jim malo delo predstavlja socialni korektiv.

Če bo pogoj za štipendijo 65 odstotkov neto plače na družinskega člana, kje je tu upoštevano premoženje in zaslužek od študentskega dela, se še sprašuje Markslova, ki poleg tega meni, da je logika sprememb predvsem v tem, da se štipendije od študentskega dela prelivajo k študentom.

Kdor študija ne bo končal, bo vrnil sredstva?
Še naprej želimo omogočati študij brez šolnin, a pravičneje in z vidika vseživljenjskega učenja, je dejal minister za visoko šolstvo Gregor Golobič.

Kot je med drugim opozoril, je treba bolje opredeliti binarnost bolonjskih študijskih programov in jasno urediti posamezne stopnje študija. Glede financiranja študija je napovedal, da imajo v načrtu, da bodo študenti na drugi stopnji, ki študija ne bodo končali, če bodo to zmogli, del sredstev morali vrniti.

Minister je med drugim dejal še, da izobraževanje v družbi zaseda središčn o mesto in omogoča vse, kar potrebujemo za ambiciozno, inovativno družbo. Standard ni več srednja šola, temveč se meri po vključenosti v terciarni sistem izobraževanja, je dejal. Naša cilja sta čim višja kakovost v visokem šolstvu in dostop do visokega šolstva vsem, ki si to želijo in so sposobni študirati, je pojasnil. Diplomira okoli 60 odstotkov vpisanih študentov, v prihodnje pa jih bo še manj, je še poudaril Golobič.

"Pri statusu quo ne more ostati"
Današnja konferenca po njegovih besedah ni mirovna konferenca, saj je bila dogovorjena že pred študentskimi protesti, temveč je namenjena pogovorom o ključnih težavah študentov.

Golobič je napovedal pripravo novega zakona o visokem šolstvu. Razmišljanje o statusu quo po njegovem ni več mogoče, tudi zaradi demografskih dejavnikov ne. Glede odprtosti v mednarodni prostor smo med najslabšimi, je še opozoril. Kar zadeva bivalne zmogljivosti, pa ima po besedah Golobiča okoli 31 odstotkov vpisanih študentov možnost pridobiti ležišče. V študijskem letu 2011/12 naj bi se ta številka dvignila nad 40 odstotkov, je napovedal.

Med investicijami je izpostavil gradnjo Medicinske fakultete v Mariboru in Politehnike v Ljubljani.

Šoba: Dialoga z vlado ni dovolj
Katja Šoba, predsednica ŠOS-a, je opozorila, da gre zakon o malem delu že v obravnavo na vlado. Slab zakon po njenih besedah pomeni nepopravljivo spremembo. In kdo bo nosil odgovornost za to, se je vprašala. Zatrdila je, da o spremembah v zakonu, ki se pojavljajo sproti, sploh niso obveščeni.

Minister Svetlik dela eksperiment z najšibkejšimi sloji, je dejala. Priznala je, da študentsko delo potrebuje spremembe, a po njenem mnenju ne v taki obliki.

Pahor: Študenti naj delajo, a ne pod prisilo
Premier Borut Pahor je študentom dejal, da so generacija, ki kristalizira vse težave, ki jih prinaša kriza, in mora družbo tudi povleči iz krize.

Medtem ko imajo upokojenci predstavnika v parlamentu, ga vi nimate, je dodal. "Kolikor je v naši moči, dajem besedo, da bomo storili vse v okviru dialoga, da najdemo kompromisne rešitve," je še povedal. Za premaganje krize je po njegovih besedah treba najti tako generacijsko kot socialno solidarnost.

Sem za to, da študenti delajo ob študiju, je povedal premier. A v to ne smejo biti prisiljeni le zato, da bi lahko doštudirali. "Dokler študirate, dobite dobro plačo; ko doštudirate, pa vas delodajalec ni več pripravljen zaposliti ali pa dobite nižjo plačo. To je oslarija," je izjavil Pahor. Na kritične besede študentov pa je odvrnil še, da na tej konferenci vladni predstavniki ne predstavljajo elite, ki bi skrbela za bogate.

Kot je znano, je vlada glede zakona s socialnimi partnerji poskušala najti kompromis, a skupnega jezika s študenti ni našla, prav tako predlogu ostro nasprotujejo sindikati. Svoje mnenje o predlogu zakona so študenti, ki so se jim pridružili tudi dijaki, pokazali tudi na precej burnih demontracijah sredi maja.