Vlada se je sešla na Brdu na neformalnem delovnem posvetu, ki je bil po Pahorjevih besedah namenjen krepitvi samozavesti in poguma za nadaljevanje načrtovanih reform. Razpravljali so predvsem o rebalansu proračuna in nadaljevanju strukturnih reform, potrebnih za dvig konkurenčnosti.

Pahor je za doseganje obvladljivega proračunskega primanjkljaja izpostavil dva pomembna ukrepa, in sicer zmanjšanje vlaganj na razvojno spodbuden minimum ter temeljito reformo javnega sektorja. Zato se bo kmalu srečal s predstavniki sindikatov, s katerimi si želi tvornega sodelovanja.. "Pri modernizaciji javnega sektorja bomo v bistvu šli v implementacijo pravil Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj," je dejal predsednik vlade.

Javna uprava se mora hitro prilagajati
Napoved reform javnega sektorja je pred dnevi razburila javnost, sindikati pa so se že postavili na okope. A premier zatrjuje, da državna uprava ne sme ostati "okostenela, ampak se mora hitro prilagajati spremembam". Javni sektor je po njegovem mnenju zelo pomemben, vendar bi lahko bil lahko učinkovitejši in uspešnejši.

Modernizacijo bodo vodili po dveh poteh: modernizirali bodo sektorje - izpeljali zdravstveno in pokojninsko ter druge reforme, ki zadevajo javni sektor - in spremenili zakon o javnih zavodih, ki bo dal sistemski okvir tem spremembam. "Potrebujemo takšen javni sektor, ki bo izpolnil pričakovanja ljudi," pravi Pahor, saj morajo po njegovem mnenju imeti državljani kakovosten servis javnih storitev.

Posegli bodo v okostenel mehanizem
"Zdaj so tisti, ki delajo zelo veliko, plačani enako kot tisti, ki ne delajo," je opozoril. Zato bodo pogledali, kako bi prve nagradili z bonusi in druge z malusi. "Želimo delati skupaj s sindikati, bo pa težko, ker bomo posegli v precej okostenel mehanizem, ki je navajen delati tako kot do zdaj," je dejal.

"Zastavljene reforme bomo nadaljevali, čeprav so se uprle praktično vse družbene skupine," je napovedal Pahor, a ob tem zagotovil, da se bo nadaljeval tudi socialni dialog. Tudi glede predloga o malem delu se bodo s študenti in dijaki še sešli in pogledali, ali je mogoče sprejeti kompromis. Če to ne bo mogoče, bodo zakon poslali v parlament, saj nimajo slabe vesti, če bo ostal tak, kot je, pravi premier.

"Odločito se moramo, ali bomo nadpovprečni"
Pahor poudarja, da so reforme nujne, če se Slovenija želi dvigniti nad povprečje. "Odločitev, ali bomo nadpovprečni, pa mora pasti med nami. Če se odločimo, da bomo povprečni, nam ni treba iti skozi reforme, a se je v takem primeru treba zavedati posledic take odločitve. Vlada se je odločila, da bo poskušala narediti vse, da bi bili nadpovprečni. Če pa večina Slovencev tega ne bo želela in se bo vladi postavila po robu, pa bo vlada to morala upoštevati," je dejal.

Slovenija je po Pahorjevih besedah razmeroma dobro prebrodila recesijo in se razmeroma dobro rešuje iz krize, je pa v prihodnje treba okrepiti predvsem elemente socialne povezanosti ter rešiti vprašanje ohromljene konkurenčnosti. "Če je bilo leto 2009 leto, ko smo krepili socialno povezanost, je 2010 leto, ko moramo okrepiti konkurenčnost."

Eden izmed ukrepov povečanja konkurenčnosti je tudi obvladljiv proračunski primanjkljaj pod petimi odstotki bruto domačega proizvoda. To naj bi dosegli z rebalansom, ki ga bo vlada po Pahorjevih napovedih sprejela v juniju. Jesen bo po Pahorjevih besedah politično zelo naporna, saj bo to čas pomembnih zakonov, ki bodo terjali veliko poguma in razuma, da bodo sprejeti. "Seveda ob predpostavki, da se z referendumom 6. junija vse izide dobro, sicer se bo izpostavilo toliko vprašanj, da danes nanje nimam odgovorov," je še dejal.

Nevarnost, da se kolesje ustavi
Znano je, da je ministrski zbor februarja sprejel slovensko izhodno strategijo 2010-2013, ki predvideva vrsto kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje gospodarskega položaja oziroma za izhod iz krize na splošno. Gre za kombinacijo ukrepov ekonomske politike, strukturnih sprememb in institucionalnih prilagoditev. Tako naj bi vlada spodbudila gospodarsko dejavnost oziroma dosegla postopno povečanje gospodarske rasti. Zanemarila naj ne bi niti socialnih in okoljskih vidikov.

Pahor je glede napovedanih reform pred kratkim dejal, da je vlada na začetku leta "naoljila kolesje", a sledil je upor socialnih, generacijskih in interesnih skupin, ki je povzročil, da se je kolesje začelo počasi ustavljati. Še več, šlo naj bi za resno nevarnost, da se kolesje povsem ustavi.