Zazvoniti bi morali vsi alarmni zvonci.

"Lani smo storili vse, kar je v naši moči, da smo krepili socialno povezanost, tudi na račun konkurenčnosti. To se je tudi zgodilo," je po seji vlade dejal premier Borut Pahor in dodal, da bo vlada v letu 2010 naredila vse za dvig Slovenije na lestvici konkurenčnosti držav (Slovenija je namreč zdrsnila za 20 mest in pristala na 52. mestu).

Pahor je ob tem spomnil na spremembe zakona o delovnih razmerjih. "Sindikati se morajo spomniti pripravljenosti, da bodo konstruktivni pri teh spremembah, ker je šla vlada naprej pri minimalni plači. Mi smo se teh obljub držali, pričakujem, da se jih bodo tudi sindikati," je dejal in dodal, da so spremembe stvar socialnega dialoga, ki pa ne more trajati v nedogled.

"Nizka konkurenčnost ni posledica enega leta"
Slovenija pri konkurenčnosti po besedah premierja ne zaostaja "zaradi politike enega leta, ampak politike vrste zadnjih let". Strukturne reforme so po njegovem edini pravi odgovor in te bodo zdaj "absolutna prednost", pri čemer upa, da skupaj s socialnimi partnerji, "morda pa tudi brez njih".

Zastoj pri izvajanju izhodne strategije je bil po njegovih besedah deloma posledica strokovnih usklajevanj, deloma socialnega dialoga. "Tega ne obžalujem. Vem, da je to cena, ki jo moramo kot država upoštevati, če hočemo ohraniti zaupanje v socialni dialog, socialno kohezivnost in sklepati razumne kompromise s socialnimi partnerji," je dejal.

Vlada je pripravljena na dialog
Od socialnih partnerjev tako pričakuje, da priznajo to pripravljenost vlade in da "ne demonstrirajo proti vladi v smislu, da ni dialoga". "Dialog je, imamo pa različna stališča in vedno jih bomo imeli. Vlada mora prevzemati odgovornost za odločitve," pravi.

Rešitev konkurenčnosti v reformah
Glavni težavi Slovenije sta primanjkljaj in konkurenčnost. Prvo bodo skušali rešiti z rebalansom proračuna, drugo pa s strukturnimi reformami. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je dejal, da so pri strukturnih reformah pomembni tudi zakoni s področja delovne zakonodaje, in sicer zakon o urejanju trga dela, zakon o delovnih razmerjih in zakon o malem delu, sledil bo tudi zakon, ki bo vzpostavil odpravninski sklad.

Janša: "Zazvoniti bi morali vsi alarmni zvonci"
Kritičnejši do izsledkov raziskave švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta (IMD) pa je bil prvak največje opozicijske stranke Janez Janša. "Tisti, ki ne vidi povezave med uničenjem pročelja DZ-ja in padom konkurenčnosti, bo v prihodnosti še velikokrat presenečen," je dejal.

Predsednik SDS-a opozarja, da bi po objavi padca konkurenčnosti Slovenije morali "zazvoniti vsi alarmni zvonci". Glede na to, da se bodo po nasilnih izpadih nekaterih študentov in dijakov pred državnim zborom na izrednem sestanku srečali predsedniki države, vlade in DZ-ja, upa, da bodo spregovorili tudi o tej težavi.

"Kriza ustvarja situacije, kot jih do zdaj še ni bilo. Takšnih padcev konkurenčnosti še ni bilo, tako nesposobnega odzivanja na krizo še tudi ni bilo," je prepričan Janša. Spomnil je, da je parlament že pred tremi meseci naložil vladi, naj prouči sveženj kriznih ukrepov, ki ga je predlagal SDS, a se to do zdaj še ni zgodilo.

Janša: Nisem pozival na demonstracije
"Upam, da se bo na to temo zgodil kakšen resen sestanek," je poudaril. Kajti kdor po njegovih besedah ne vidi povezave med nasilnimi demonstracijami in velikim padcem konkurenčnosti, bo v prihodnosti še presenečen. Ob tem pa je zavrnil namige predsednika Zaresa Gregorja Golobiča, da je pred časom tudi sam pozival ljudi na trge in ulice. Pravi namreč, da nikoli ni omenjal demonstracij, ampak le zborovanja na prostem.

"Golobič ve, da manipulira, na njegovem mestu bi se raje zamislil nad transparentom, ki so ga včeraj nosili študentje 'Težko nas pravil uči tisti, ki je sam študiral 23 let'," je še dodal Janša.