Potem ko je guverner BS-a dejal, da bi bilo treba zmanjšati število zaposlenih v javnem sektorju, so sindikalisti že zažugali s stavko. Če ne bo dialoga, se lahko ulica zgodi še pred poletjem, so zatrdili.

"Gospod Kranjec bi se mogoče moral najprej lotiti svoje kolektivne pogodbe, ki jo je podpisal. Jaz bi bil vesel, če bi imel v javnem sektorju tak standard, kot ga on zagotavlja svoji hiši, ki tudi ne spada v neki zasebni sektor," je bil do besed prvega moža Banke Slovenije Marka Kranjca v prispevku TV Slovenija kritičen vodja pogajalske skupine javnega sektorja Janez Posedi.

Stavkovni odbor javnega sektorja začel priprave na stavko
Še ostrejše tone je ubral vodja stavkovnega odbora javnega sektorja Dušan Miščevič: "Pa naj mi nekdo enkrat že odgovori: Koliko zdravnikov je preveč, koliko medicinskih sester je preveč, koliko učiteljev, koliko policistov, carinikov, davkarjev je preveč? Trdim, da v javnem sektorju ni preveč ljudi, kvečjemu so menedžerji tisti, ki slabo organizirajo delovne procese." Tu pa svoje misli še ni končal, saj je opozoril še, da tisti, ki "delamo v državni upravi, vemo, kaj vse bi morali opraviti, pa ne moremo, ker nimamo ljudi; in to ima za posledico tudi manjši pritok denarja v proračun".

Glede na navedene kritike oz. odzive na Kranjčeve besede in na znano nasprotovanje vladnim predlogom sprememb, vezanih na javni sektor, verjetno ni presenetljivo, da je stavkovni odbor že začel priprave na morebitno stavko. Od vlade zato zahtevajo, da nemudoma umakne vse neusklajene predloge popravkov zakona o sistemu plač v javnem sektorju; da se o vseh varčevalnih ukrepih ali zakonskih spremembah najprej uskladi s sindikati in šele nato javno predstavlja svoje zamisli.

Krizi še ni videti konca
Kaj je sicer sploh sprožilo Kranjčevo izjavo o zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju? Kriza, ki ji še ni videti konca. Razsežnosti posledic krize za bančni sistem pri nas namreč še ni mogoče dokončno opredeliti, ugotavlja Banka Slovenije. Podjetja pri nas pa so močno zadolžena in obveznosti vračajo počasi.

Poudarek v poročilu o finančni stabilnosti je na bančnem sistemu pri nas, je na predstavitvi poročila uvodoma pojasnil guverner Banke Slovenije. Težave v bančnem sistemu so po njegovih besedah povezane predvsem s krizo in se kažejo na več področjih. Banke so v preteklih treh letih zaznale velike spremembe v portfelju, saj se je zaradi krize kakovost portfelja poslabšala. Hkrati so se zaradi finančne krize znašle tudi pred novim vprašanjem prestruktruiranja virov financiranja, kar je proces, ki še traja.

Odvisni od tujega kapitala
Prilagajanje spremembam pa se v zadnjih dveh letih kaže v stagnaciji kreditne aktivnosti, ki je povezana s spremembami na strani virov in prilagajanjem bilanc, je povedal Kranjec. Banke, podjetja in gospodinjstva bilance namreč prilagajajo svojim možnostim, kar pomeni, da so odločitve o zadolževanju dosti bolj premišljene kot nekoč. Če se sprašujemo, zakaj kreditna aktivnost ni bolj živahna, si moramo odgovoriti na vprašanje, kje so vzroki, na strani povpraševanja pa tudi ponudbe oziroma manjše razpoložljivosti sredstev, pravi Kranjec.

Tomaž Košak, direktor oddelka za finančno stabilnost, pa je povedal, da je bilo dogajanje v finančnem sistemu lani pod vplivom finančne krize in neugodnih makroekonomskih gibanj. Pri tem je opozoril tudi na težavo visoke odvisnosti od tujega kapitala.

Posojila: slabša ponudba
Manjša kreditna rast, prezadolženost podjetij in zmanjšanje komercianih virov financiranja podjetij: vse to je po njegovih besedah vplivalo na večje povpraševanje po posojilih. Na strani ponudbe je na manjšo kreditno rast vplivalo prestrukturiranje virov in zmanjševanje kreditnega portfelja v bankah.

Na slabo kakovost portfelja po ugotovitvah banke vpliva tudi počasno gospodarsko okrevanje v panogah, ki so pred krizo opažale največji razmah in najbolj izrazito dinamiko zadolževanja (gradbeništvo, finančno posredništvo in trgovanje z nepremičninami) ter zaostrene likvidnostne razmere.

"Treba bo zmanjšati zaposlenost v javnem sektorju"
Na novinarsko vprašanje o rebalansu proračuna in neposeganju v plače v javnem sektorju pa je Kranjec dejal, da pozdravlja namero vlade, da zniža proračunski primanjkljaj, zlasti z zmanjševanjem investicij. "To je najbolj enostaven, lahko pa tudi najbolj problematičen ukrep. Je lahko upravičeno, a zdi se, da bo počasi treba uresničiti tudi napoved, da se bo zmanjšala zaposlenost v javnem sektorju," je dejal.