O problematiki učbenikov so razpravljali na odboru DZ-ja za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Državna sekretarka na ministrstvu Andreja Barle Lakota je pojasnila, da so učbeniško problematiko vedno reševali urgentno, nikoli pa se je niso lotili celovito in dolgoročno. Tako po njenih besedah nikoli ne vemo, v katero smer se bo obrnila učbeniška politika naslednje leto.

Na ministrstvu si tako prizadevajo za ustvarjanje stabilnega okolja za učbeniško politiko - osnovnošolske učbeniške sklade bodo obnavljali postopno. Ker so obnove najbolj potrebni skladi za tretje triletje osnovne šole, bodo te obnovili že v prihajajočem šolskem letu; veljavnost učbenikov za prvo in drugo triletje pa bodo začasno podaljšali.

Tržno ali centralno izdajanje učbenikov?
Več članov odbora in gostov na seji se je zavzelo za oblikovanje dolgoročne rešitve učbeniške problematike, med njimi tudi predstavniki založnikov. Predsednik odbora za učbenike pri zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev Miha Kovač je poudaril, da se učni načrti spreminjajo na vrat na nos, ne pa v nekih vnaprej dogovorjenih intervalih, kar založnikom otežuje pripravo učbenikov. Težavo vidi tudi v tem, da založniki niso vključeni v postopek spreminjanja učnih načrtov.

Poslanec Miha Kordiš (ZL) pa je kaos na področju učbenikov pripisal neoliberalnemu ureditvi učbeniškega založništva, ki ga vodi dobiček. Meni, da učbeniki ne bi smeli biti prepuščeni zasebnim apetitom. "Namesto divjega trga bi morali učbeniško produkcijo centralizirati," je dejal.

Kovač pa mu je odvrnil, da smo pri nas centralizirano izdajanje učbenikov že imeli, a ni delovalo. Po njegovem prepričanju je tržni sistem cenejši od centralne planskega oskrbe z učbeniki in je tudi bolj demokratičen, ker šolam in učiteljem omogoča izbiro.

Več poudarka na tehnologijah
Poslanec Primož Hainz (DeSUS) se je ob tem zavzel tudi za uporabo tehnologije v izobraževanju. Da bi morali dati večji poudarek elektronskim gradivom, je poudarila tudi poslanka SDS-a Jelka Godec.